Pomen in zgodovina matičnosti v knjižničarstvu: skupni temelji v regiji

Od ustanovitve Bibiotekarskega centra Narodne biblioteke Srbije je minilo 70 let. Na njegovih temeljih je nastal Matični oddelek, ki je začel z izvajanjem matičnih nalog. V počastitev temu visokemu jubileju so 20. in 22. aprila 2023 v Narodni knjižnici Srbije v Beogradu organizirali strokovno posvetovanje.

Na strokovnem srečanju je bil predstavljen pregled vseh vidikov izvajanja matičnih nalog, od skupnih začetkov do razvijanja teh nalog po posameznih republikah bivše skupne države ter sodobnega pristopa izvajanja matičnih nalog v bibliotekarsko-informacijski dejavnosti. Posvetovanje je bilo popolnoma regionalnega značaja, saj smo bili udeleženci iz Narodne knjižnice Srbije, Univerzitetne biblioteke »Svetozar Marković«, Knjižnic mesta Beograd, Katedre za bibliotekarstvo in informatiko Fakulteta za humanistiko v Beogradu, Biblioteke Matice Srbske Novi Sad, Vojvodina, Narodne in univerzitetne knjižnica Republike Srbske iz Banje Luke, Bosna in Hercegovina, Nacionalne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine iz Sarajeva,  Nacionalne knjižnice „Đurđe Crnojević“, Cetinje, Črna Gora, Nacionalne in univerzitetne knjižnice „Sv. Kliment Ohridski“ – Skopje iz Makedonije, Nacionalne in visokošolske knjižnice v Zagrebu, Hrvaška in iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Slovenija.

Tema srečanja je bila Pomen in zgodovina matičnosti v knjižničarstvu: skupni temelji v regiji. Na srečanju so, poleg predstavnikov najpomembnejših knjižnic iz Srbije, nastopili vabljeni predavatelji, ki so predstavili to področje knjižničarstva v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah.

Večina je predstavila razvijanje matičnosti v posamezni republiki, saj smo izhajali iz istih temeljev in podlag, ki pa so se v začetku petdesetih let začeli razvijati različno, saj je vsaka republika nekdanje skupne države sprejela svoj zakon o knjižničarstvu. Nekatere so zakone spreminjale pogosto, druge redkeje. Določeni zakoni in podzakonski akti so natančneje določali delovanje matične službe, nekje pa se je termin počasi izgubil. Tudi danes določene bivše republike še opravljajo matičnost v polnem pomenu besede od svetovanj do rednega nadzora, spremljanja in razvoj dejavnosti, v nekaterih pa je tega malo ali nič.

Referat iz Slovenije je imel naslov Reorganizacija matičnosti u redovno poslovanje Narodne i univerzitetske biblioteke.

Milena Bon, Narodna in univerzitetna knjižnica, med predstavitvijo (foto Aleksandra Pikić Jugović)

Posvetovanje je bilo odlično sprejeto med vsemi udeleženci, tudi organizacija je bila odlična. Glavna organizatorka prof. dr. Dobrila Begenišić je na spodnji sliki.

Prof. dr. Dobrila Begenišić (glavna organizatorka posvetovanja, načelnica Oddelka za matično dejavnost, izobraževanje, raziskave in razvoj bibliotekarsko-informacijskega sistema Narodne knjižnice Srbije

Prispevki bodo objavljeni v zborniku, katerega izid je predviden do konca tega leta.

Ogledali smo si tudi nacionalno knjižnico in lokacije po Beogradu, kjer je pred vselitvijo domovala knjižnica.

Čitalnica Narodne knjižnice Srbije (foto: Milena Bon)

Lokacija Narodne biblioteke Srbije, ki je bila uničena ob bombardiranju Beograda 6. aprila 1941 (namestnica direktorja in vodja Oddelka za knjižnično-informacijsko dejavnost dr. Dragana Milunović)

Posvetovanje smo zaključili s sklepom, da se bodo posvetovanja na to ali podobne teme še organizirala v letnem ali dvoletnem intervalu. Na srečanjih bodo kolegi iz regije izmenjevali izkušnje na različnih področjih dela v knjižničarski stroki.

Program posvetovanja je objavljen na povezavi.