Združenje splošnih knjižnic podelilo tri nagrade za projekte na področju storitev za uporabnike in najboljši vnašalki na portal dobreknjige.si

V letu 2024 sta bili razpisani dve nagradi: ena za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike, druga pa za nov pristop k strokovnemu delu knjižnice.
Na razpis je v predpisanem roku prispelo enajst projektov iz desetih knjižnic. Knjižnice so se na razpis za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike prijavile z naslednjimi projekti:

• Lavričeva knjižnica Ajdovščina: Lokarjeva pot
• Knjižnica Domžale: Predstavitev domoznanske zbirke
• Valvasorjeva knjižnica Krško, krajevna knjižnica Kostanjevica na Krki: Žive besede, karavana literarnih dogodkov po vaseh
• Knjižnica Lenart: Izmenjevalnice kot povabilo in promocija!
• Mariborska knjižnica: Umovadba
• Ljudska knjižnica Metlika: Promocijska slikanica in projekt »Radovedni zajček v knjižnici«
• Splošna knjižnica Slovenske Konjice: Pravljični vrtiljak
• Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje: Elektronska in fizična pravljica o Tončku Knjigoljubu
• Knjižnica Pavla Golie Trebnje: Zbrane knjižne zbirke za odrasle
• Knjižnica Toneta Pretnarja Tržič: Knjižni sejem v malem

Za področje strokovnega dela je bil prijavljen projekt Mariborske knjižnice z naslovom Festival humanistike Odprti horizonti.

Prejete prijave je pregledala in ocenila komisija, ki jo imenuje UO Združenja splošnih knjižnic in jo sestavljajo (našteto po abecednem vrstnem redu):
– Marjan Gujtman, svetovalec za knjižnično dejavnost na Ministrstvu za kulturo,
– Breda Karun, bibliotekarska specialistka,
– Dr. Sergeja Planko, strokovnjakinja s področja kadrovskega menedžmenta,
– Martina Rozman Salobir, bibliotekarska specialistka.

Komisija je trem projektom dodelila 100% vseh možnih točk in jim podelila nagrado na področju storitev za uporabnike.

Nagrajeni projekti na področju storitev za uporabnike in obrazložitve komisije:

Valvasorjeva knjižnica Krško: Žive besede, karavana literarnih dogodkov po vaseh

Knjižnica Krško je na razpis prijavila projekt, ki je potekal v organizacijskem okviru njene krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki. Ta se je na pobudo občine vključila v praznovanje dneva reformacije in ob tej priložnosti uresničila zamisel, da organizira vrsto literarno-umetniških dogodkov po vaseh izven središča občine in izven prostorov knjižnice ter tako pripelje kulturno dogajanje bliže ljudem. Uvodni dogodek je bil posvečen pogovoru o Ljubljanskem manifestu in o pomenu branja na višji ravni.
Po uspešni karavani v jesenskem času je na pobudo prebivalcev organizirala podoben nabor dogodkov še v avgustu, tokrat v povezavi z občinskim praznikom. Izbrani so bili kraji, ki nimajo primernih prostorov za dogodke v hladnejšem delu leta. Prebivalci so se zbrali v različnih za skupnost prepoznavnih ambientih, dogodki pa so se ob dobrotah vaških gospodinj nadaljevali v pogovore in druženja dolgo v večere.
Projekt dobro prepoznava značilnosti in potrebe svojega okolja. Njegovo inovativnost prepoznavamo v tem, da knjižnica izstopa iz zavetja svojih sten, se na nov način približuje ljudem in se vrašča v njihova življenjska okolja. Odlikuje ga tudi vključujoč pristop, saj so pri organizaciji in izvedbi sodelovali sami prebivalci, vključno z občinskimi svetniki.
Dogodki so bili odlično sprejeti v lokalnih okoljih in so pritegnili tudi številne prebivalce, ki sicer ne obiskujejo knjižnice in tovrstnih dogodkov. Na 10 dogodkih je bilo zabeleženih dobrih 800 obiskovalcev, kar je za skupnost z 2400 prebivalci velik dosežek. Na željo prebivalcev knjižnica nadaljuje z dogodki tudi v tem letu.
Knjižnica je s projektom pripeljala kulturno dogajanje blizu ljudem, okrepila svojo prisotnost v njihovem življenju in odigrala pomembno vlogo v povezovanju v skupnosti.

Matej Strgaršek, predsednik Združenja splošnih knjižnic in Artur Lipovž, direktor Lavričeve knjižnice Ajdovščina. Foto: Milena Bon

Lavričeva knjižnica Ajdovščina: Lokarjeva pot

Lavričeva knjižnica Ajdovščina pomemben del domoznanske dejavnosti posveča raziskovanju ter predstavitvi življenja in dela rojaka, zdravnika in pisatelja Danila Lokarja, čigar zapuščino hrani v svoji zbirki. Zanimanje zanj spodbuja tako med bralci kot v strokovni javnosti, še posebej pa med prebivalci Vipavske doline. V ta namen so ob pisateljevem jubileju organizirali vrsto dejavnosti, med njimi niz osmih večerov, na katerih so priznani strokovnjaki z različnih vidikov osvetlili pisateljevo delo, pripravili so tudi zbornik prispevkov.
Z vzpostavitvijo Lokarjeve poti, ki so jo načrtovali v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev kot del Slovenske pisateljske poti, so želeli postaviti trajen pomnik pisatelju in ga zasidrati v zavest in identiteto prebivalcev.
Pot, ki sledi pisateljevim stopinjam, spodbuja h gibanju, spoznavanju literarne dediščine in branju literature. Opremljena je z oznakami in informativnimi tablami. Na voljo pa je tudi brošura s pisateljevim življenjepisom in opisom znamenitosti ob poti.
Projekt se vpenja v domoznansko dejavnost knjižnice in je pomemben za poznavanje domačega okolja in identiteto prebivalcev. Z vključitvijo med Slovenske pisateljske poti pa obenem preseže zgolj lokalni pomen in kulturno identiteto kraja žarči tudi v širši slovenski prostor.
Pri vzpostavitvi res zahtevnega projekta je knjižnica sodelovala z vrsto partnerjev, ki so z različnih vidikov pomagali pri zahtevni izvedbi.
Po dveh letih je pot postala prepoznavna in dobro obiskana. Po njej se podajajo tako posamezniki kot tudi organizirane skupine pohodnikov, še posebej šolarjev. Posebna vrednost projekta je, da je knjižnica s pisateljevim imenom povezala tudi naravno, kulturno in tehnično dediščino Ajdovščine.

Matej Strgaršek, predsednik Združenja splošnih knjižnic in Alenka Žugič Jakovina, Valvasorjeva knjižnica Krško (Foto: Milena Bon)

Mariborska knjižnica: Umovadba

Storitev, ki je namenjena preprečevanju ali upočasnitvi razvoja demence, poteka v obliki rednih tedenskih srečanj, na katerih udeleženci s pomočjo skrbno izbranih iger in didaktičnih pripomočkov iz knjižnične Igroteke pod strokovnim vodstvom krepijo spomin, motoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. Vadba poteka v skupini ter tako obenem gradi tudi občutek pripadnosti in socialno mrežo, po potrebi pa tudi individualno. Večina udeležencev potrebuje spremstvo, s tem pa tudi spremljevalci in skrbniki dobijo možnost za medsebojni pogovor in oporo, saj je demenca tudi veliko breme za bližnje.
Knjižnica se je s storitvijo odzvala na problem, ki bo vse večji, saj se življenjska doba prebivalstva daljša in s tem tudi izpostavljenost demenci. Ciljna skupina so ne le prebivalci, ki se že srečujejo s pojavom demence, pač pa tudi tisti, ki želijo čim dlje ohraniti kognitivne sposobnosti. Eden od ciljev projekta je tudi druženje, saj redni socialni stiki upočasnijo razvoj demence.
Pri določitvi in doseganju ciljev je knjižnica inovativna, saj tovrstne dejavnosti knjižnice le redko vključujejo v svoje delovanje. Inovativna je tudi kreativna uporaba iger in didaktičnih pripomočkov iz bogate zbirke Igroteke, ki je v osnovi namenjena razvoju spretnosti in veščin mladih uporabnikov.
Projekt odlikuje uravnoteženo partnerstvo, saj je smiselno povezal poglobljeno strokovno poznavanje področja in specifično znanje zunanjih izvajalk, ki ga knjižničarji nimajo, ter znanje, prispevke in delo sodelujočih knjižničarjev.
Število obiskovalcev stalno narašča, kar dodatno kaže na potrebo po tovrstni dejavnosti. V prihodnje bo knjižnica razširila sodelovanje z ustanovami, kje se zbirajo starejši, predvsem bo lahko ponudila gradivo Igroteke. Tako sodelovanje že poteka z Društvom upokojencev Radvanje. Prav tako je možno koncept projekta prenesti tudi v druge enote knjižnice in širše.
Projekt izstopa po subtilnem in učinkovitem odzivu na potrebe ranljive skupine uporabnikov, to je starostnikov, ki se soočajo z možnim ali že dejanskim upadanjem kognitivnih in drugih sposobnosti, ter njihovih bližnjih. Problem knjižnica nagovarja v smiselni in produktivni partnerski povezavi in dosega uspeh, ki se kaže tako v zadovoljstvu in napredku udeležencev, kot tudi v rastočem zanimanju za program. Projekt prispeva tudi k senzibilizaciji širše skupnosti, v prvi vrsti ostalih obiskovalcev knjižnice, v kateri se odvija Umovadba.

Matej Strgaršek, predsednik Združenja splošnih knjižnic, Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice in mag. Lidija Breznik, Zavod Aloja Maribor (Foto: Milena Bon)

Podelili so tudi nagrado za najboljšega vnašalca bralnih priporočil na portal dobreknjige.si. Prejela jo je Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.

Komisija je izbor Renate Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško kot najboljše ustvarjalke bralnih priporočil na portalu Dobreknjige.si v letu 2023 utemeljila z naslednjim sporočilom:

Anotacije Renate Vidic na portalu Dobreknjige.si navdušujejo z izvrstnim slogom, ki bralca nemudoma pritegne in ga povabi k branju knjige. Njene zapise odlikuje jasna in premišljena struktura, znotraj katere uvodoma poda nekaj besed o avtorju in tako bralcu omogoči, da delo umesti v širši kulturni in literarni okvir. Ob tem redno vključuje podatke o prevajalcu in mnenja literarnih kritikov, kar dodatno bogati zapise in odpira nova obzorja razumevanja.

Posebnost Renate Vidic je tudi žanrska raznovrstnost; poleg romanov pogosto piše o poeziji, kratki prozi in potopisih, s čimer na portalu osvetljuje manj zastopane literarne zvrsti. Njeni zapisi so izčrpni in poglobljeni, saj posamezno delo natančno umesti v kontekst nastanka in recepcije. Hkrati vsakokrat deli tudi lastno bralno izkušnjo, ki je tako temeljita in doživeta, da bralcu vzbudi občutek, kot da že dobiva neposredni vpogled v dotično literarno delo. Prav ta osebna nota in pozornost do podrobnosti naredijo njene prispevke še posebej dragocene, saj jih piše s stilno izbrušenim, slovnično pravilnim in skoraj že literarnim jezikom, ki bralca popelje onkraj preprostega povzetka vsebine. Kot takšne anotacije Renate Vidic presegajo svoj okvir in marsikdaj postanejo že polumetnostno besedilo in niso več ‘’zgolj’’ oznaka prvotnega umetnostnega besedila.

Luana Malec, direktorica koprske knjižnice je prebrala obrazložitev prejemnici nagrade Renati Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško. (Foto: Milena Bon)

Nagrade so podelili 20. novembra, na dan splošnih knjižnic, v Osrednji knjižnici Celje.