Zdravljica kot protokolarno darilo ob predsedovanju Svetu EU

Rokopis Prešernove Zdravljice je marca 2020 prejel Znak evropske dediščine, ki ga Evropska komisija podeljuje spomenikom, ki so prispevali k oblikovanju identitete sodobne Evrope. Uvrstitev rokopisa na prestižni seznam je izjemno priznanje slovenski kulturni dediščini kot tudi narodu, ki si je Zdravljico izbral za svojo državno himno.

Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. Nenazadnje je tudi, edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

NUK kot hranilki rokopisa se je s predsedovanjem RS Svetu EU ponudila izjemna priložnost, da Zdravljico predstavi tudi drugim evropskim narodom. Skupaj z Uradom Vlade RS za komuniciranje in Ministrstvom za kulturo smo pripravili posebno publikacijo, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del vsebuje faksimile Zdravljice, drugi pa nagovor predsednika vlade, Zdravljico ter kratko spremno besedilo pregleda nastanka pesmi in pojasnilo o vsebini posameznih kitic. Vsi elementi drugega dela so prevedeni v vse uradne jezike EU, knjiga pa je natisnjena na papir slovenskega proizvajalca. Publikacija je namenjena kot protokolarno darilo le najvišjim tujim državnikom in ni dostopna na trgu.

Kljub bogati zgodovini prevajanja Zdravljice v številne tuje jezike smo ugotovili, da za pripravo publikacije potrebujemo še prevode pesmi v devet evropskih jezikov. Za te smo poiskali ustrezne prevajalce, tudi za prevod spremnega besedila, ki ga je bilo potrebno prevesti v 23 jezikov EU. Z nami so sodelovali številni uveljavljeni domači in tuji prevajalci, ki so se lotili zahtevnega dela.

Rokopisna zapuščina in najrazličnejše izdaje del našega največjega pesnika so eden največjih zakladov slovenskega naroda. V NUK s ponosom skrbimo tudi za ta pomemben del slovenske pisne kulturne dediščine. Vsled tega smo izjemno veseli, da Zdravljica skozi to prestižno publikacijo odslej živi v vseh evropskih jezikih.