Zbirke kot podatki
Kraljeva knjižnica Belgije (KBR) in Europeana sta konec februarja posebej za nacionalne knjižnice Evrope organizirali dogodek z naslovom Zbirke kot podatki. Dogodek je naslovil različne teme, s katerimi se (nacionalne) knjižnice, pa tudi druge dediščinske ustanove, srečujejo pri kreiranju, objavi, upravljanju in dostopanju do podatkov o njihovih zbirkah. Posebej pomembna je vloga temeljnih nacionalnih ustanov v skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino, njihovo medsebojno sodelovanje in sodelovanje z Evropskim oblakom odprte znanosti (EOSC) ter širša podpora raziskovalni skupnosti in odprti znanosti, kjer je ključnega pomena ponovna uporaba podatkov – ne samo tistih, ki nastanejo kot raziskovalni rezultati, temveč, in morda še toliko bolj pomembno, tudi tistih primarnih podatkov o objektih kulturne dediščine (premična, nepremična in nesnovna), ki služijo kot temeljni raziskovalni korpus za izvedbo raziskav. To so zbirke kot temeljni raziskovalni podatki.
Dogodek je bil primarno namenjen obeležitvi zaključka projekta DATA-KBR-BE, s katerim je KBR povezala zaposlene v dediščinskih ustanovah z raziskovalci digitalne humanistike in s podatkovnimi skrbniki. Vendar pa je zaradi pomembnih vsebin, ki vplivajo na preoblikovanje digitalnega okolja dediščinskih ustanov Evrope dogodek podprla tudi Europeana in v sodelovanju s KBR organizirala bogat interdisciplinarni mednarodni program. Udeleženci so tako lahko razpravljali o možnostih pridobitve bolj centralne vloge v skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino, Evropskem odprtem znanstvenem oblaku in širše. Program je spodbudil obsežno izmenjavo znanj in izkušenj, predstavniki nacionalnih knjižnic pa so izmenjali informacije o ključnih temah, kot so digitalne strategije, ustvarjanje digitalnih laboratorijev, medinstitucionalno sodelovanje in agregiranje med podatkovnimi prostori.
Nacionalne knjižnice so bile tokrat predstavljene v vlogi podatkovnih infrastruktur, saj sta njihov digitalni razvoj ter digitalna kulturna dediščina, do katere omogočajo dostop, ključna za (digitalno) humanistiko. Nacionalne knjižnice kot pionirke pri razvoju podatkovnih infrastruktur igrajo pomembno vlogo pri omogočanju raziskav v (digitalni) humanistiki ter so vodilne pri razvoju dostopnosti in odprtosti podatkov, pri uvajanju standardizacije v metapodatkovne sheme, pri analitiki in rudarjenju po podatkih, vplivajo na pravne vidike, avtorske pravice, licenciranje ter spodbujajo oblikovanje novih profilov zaposlenih, kot so digitalni kurator ali skrbnik podatkov. Pod njihovim okriljem je mogoče razširjanje in prenos nacionalnih podatkov na evropsko raven.
Poseben poudarek je bil namenjen ponovni uporabi digitalne kulturne dediščine v akademskem in raziskovalnem okolju. Sodelovanje med Europeanino skupnostjo raziskovalcev in mednarodno infrastrukturo DARIAH.eu (Digital Research Infrastructure for the Arts and Humanities) je nedavno privedlo do razvoja delokroga (workflow) za objavo zbirk podatkov. Delokrog je zasnovan tako, da dediščinske ustanove vodi skozi ključne korake za objavo zbirk podatkov, da so nato podatki objavljeni po FAIR načelih in pripravljeni za ponovno uporabo pri opisovanju ali raziskovanju digitalizirane ali nemara tudi izvorno digitalne kulturne dediščine.
Izjemen razvoj je bil v zadnjih letih narejen pri Europeani, kjer so zdaj na voljo različna predavanja in APIji za uporabo pri upravljanju in objavi podatkov kulturne dediščine. Vsebine so združene v Europeana Akademiji in prosto dostopne vsem dediščinskim ustanovam.
Tudi Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) je podprla digitalni razvoj nacionalnih knjižnic in z izvedbo ankete pridobila podatke o njihovih dejavnosti v digitalnem okolju za globlje razumevanje obstoječega in načrtovanega sodelovanja med nacionalnimi knjižnicami in raziskovalnimi infrastrukturami ter njihovih prizadevanjih na področjih digitalne znanosti in digitalnega kuratorstva podatkov. Nacionalne knjižnice, ki so sodelovale v anketi (med njimi tudi NUK), so podale naslednje odzive glede pomembnosti tematik (prikaz v tabeli):
Nacionalne knjižnice so torej med pomembnejše tematike, s katerimi se že ukvarjajo, uvrstile izgradnjo zbirk podatkov, digitalno humanistiko in dostop do podatkov. Med strateškimi razvojnimi nalogami pa so se znašle podatkovna pismenost in umetna inteligenca (AI/UI).
Udeleženci so se seznanili z delom RDA (Research Data Alliance) na področju zbirk podatkov kulturne dediščine. Na svetovni ravni se v tovrstno delo vključujejo dediščinske ustanove v okviru delovnih skupin in naslavljajo predvsem naslednje tematike:
- licenciranje zbirk kulturne dediščine;
- citiranje podatkov iz zbirk kulturne dediščine;
- strukturiranje podatkovnih nizov za računalniško ponovno uporabo;
- objava podatkovnih nizov;
- PID-ji za kulturno dediščino (enotna identifikacija vira / tudi za avtorje);
- delokrog in dolgotrajna hramba zbirk podatkov;
- odgovorno deljenje zbirk kulturne dediščine;
- trajnostno vključevanje znanstvenih disciplin ipd.
Svoje izkušnje z zbirkami podatkov so delile tudi posamezne nacionalne knjižnice:
- Patrick Pfeiffer iz Nacionalne knjižnice Luxembourg je predstavil zbirko njihovega časopisja;
- Ditte Laursen iz Kraljeve knjižnice Danske je predstavila njihovo storitev »podatki na zahtevo«, ki jo nudijo v okviru D-LAB;
- Tuula Pääkkönen, Jussi-Pekka Hakkarainen in Maria Virtanen iz Nacionalne knjižnice Finske so govorile o upravljanju z bazami metapodatkov;
- Tamara Butigan iz Srbske nacionalne knjižnice nas je seznanila z implementacijo DOI (Digital Object Identifier) na nacionalni ravni;
- Steven Claeyssens iz Nizozemske nacionalne knjižnice je govoril o nizozemski zbirki historičnih časopisov;
- Max Kaiser iz Avstrijske nacionalne knjižnice je predstavil manjši projekt zbirke botaničnih ilustracij, ki je dosegljiv v njihovem ONB Lab;
- Marie Carlin in Nacionalne knjižnice Francije je prikazala orodje za leksikološke raziskava na podlagi kvalitetnih OCR;
- Ines Vodopivec iz NUK je poudarila pomen sodelovanja med dediščinskimi in raziskovalnimi ustanovami in projekti na primeru ODEUROPA;
- Anda Baklāne iz Nacionalne knjižnice Latvije pa je za konec prikazala zbirko latvijskih zgodnjih romanov – LatSenRom (1879-1940).