Zavezništvo za knjižnice: pobuda »Libraries Alliance« iz Združenega kraljestva

V Združenem kraljestvu je bila v aprilu 2025 ustanovljena nova krovna pobuda z imenom Libraries Alliance (Zavezništvo knjižnic), ki povezuje vsa ključna knjižnična združenja in ustanove z namenom, da knjižnični sektor nastopa enotno in z enim glasom.

Pobuda, ki deluje pod geslom »For libraries through life« (Knjižnice za vse življenje/moč knjižnic skozi življenje), je bila uradno predstavljena javnosti na slavnostnem dogodku v Britanski akademiji (British Academy) v Londonu. Za slovenski knjižnični prostor je zanimiva predvsem zato, ker predstavlja redek primer sistematičnega medsektorskega povezovanja, ki presega tradicionalne delitve med splošnimi, visokošolskimi, šolskimi, specialnimi in nacionalnimi knjižnicami.

Namen in ključna vloga pobude

Libraries Alliance se opredeljuje kot partnerstvo knjižničnih organizacij, ki si prizadeva krepiti in zagovarjati knjižnice vseh vrst. Njeno poslanstvo temelji na štirih stebrih: razvoju kompetenc knjižničnih strokovnih delavcev, dvigu javne prepoznavnosti knjižnic, zagovorništvu za boljše oblikovanje javnih politik na področju knjižnične dejavnosti ter izboljšanju sodelovanja znotraj celotnega knjižničnega sektorja.

Simbolni okvir pobude je 175. obletnica britanskega Zakona o javnih knjižnicah (Public Libraries Act, 1850), s katerim je bilo prvič zakonsko urejeno financiranje knjižničnih storitev iz javnih sredstev. Zavezništvo ob tej obletnici opozarja, da je bil zakon nazadnje posodobljen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko se je narava pismenosti, ustvarjalnosti in dostopa do informacij, zlasti z razmahom umetne inteligence, od takrat korenito spremenila. Knjižnice so danes s svojimi e-viri dostopne 24 ur na dan, njihovi fizični prostori pa vse bolj služijo druženju, izmenjavi idej in podpori skupnosti, ne le izposoji gradiva in individualnemu branju.

Zavezništvo poudarja tudi vrednote, na katerih temelji knjižničarstvo: inkluzivnost, svoboden dostop do znanja in odsotnost cenzure. Te vrednote so po oceni pobudnikov v mnogih delih sveta pod pritiskom tudi tam, kjer so se nekoč zdele samoumevne, zato je odziv na grožnje svobodi dostopa do znanja v knjižničnih zbirkah in prostorih ena od izrecno navedenih nalog zavezništva.

Zakaj so se povezali

Razlogov za povezovanje je več. Prvič, finančni pritiski na vse javne ustanove zahtevajo racionalizacijo, souporabo virov in skupno zagovorništvo za dolgoročno stabilno financiranje, zlasti splošnih knjižnic. Drugič, digitalna preobrazba in umetna inteligenca terjata nova znanja in kompetence celotne knjižnične delovne sile, ki jih posamezne organizacije težko razvijajo same. Tretjič, spreminjajo se potrebe in navade uporabnikov vseh generacij, čemur se morajo knjižnice in knjižničarji prilagoditi. In četrtič, razdrobljenost sektorja je doslej oteževala usklajeno komuniciranje z vlado, decentraliziranimi upravami (Škotska, Wales, Severna Irska) in lokalnimi skupnostmi.

Ključno vodilo je bilo spoznanje, da ima sektor večjo težo, če »govori z enim skladnim glasom« (speaking with one coherent voice). Člani zavezništva poudarjajo, da ni omejeno na splošne knjižnice, temveč od vsega začetka vključuje visokošolsko in nadaljnje izobraževanje ter specialne knjižnice, pri čemer si prizadevajo za nadaljnjo širitev članstva.

Kako je povezovanje potekalo

Pobudo sta zasnovala in vodila Isobel Hunter, izvršna direktorica organizacije Libraries Connected, in Richard Ovenden, direktor Bodleianovih knjižnic Univerze v Oxfordu, ki sta bila imenovana tudi za sopredsedujoča zavezništvu. Voditelji sodelujočih organizacij so se povezali prek institucionalnih in geografskih meja ter oblikovali skupni programski dokument z naslovom »Libraries through Life for the Future«, ki opredeljuje tri sklope ukrepov.

Prvi sklop, spremeniti način dela, zajema skupno modeliranje (zlasti digitalnih) kompetenčnih potreb knjižničnih strokovnih delavcev in njihovo vključevanje v izobraževanje, usposabljanje in stalni strokovni razvoj; izmenjavo specialnih znanj s področij digitalnih storitev, financiranja, povezovanja z lokalnim okoljem in delo s podatki; ustvarjanje prostora za radikalen premislek o prihodnjih modelih knjižničnih storitev; ter izboljšanje uporabniške izkušnje z odpravljanjem ovir pri dostopu do virov, vključenju celovitega dostopa in deljenju izkušenj pri vpeljevanju inovativnih pristopov v knjižničarskemu delu.

Drugi sklop, podpreti boljše oblikovanje politik, predvideva izboljšanje zbiranja in izmenjave podatkov o delovanju knjižnic, uporabnikih in učinkih, poziv k močnejši koordinaciji med vladnimi resorji ter gradnjo argumentov za odpornost sektorja, vključno z dolgoročnim financiranjem splošnih knjižnic. Prav področje podatkov je prepoznano tudi kot stična točka za mednarodno sodelovanje, na primer z združenjem NAPLE Forum.

Tretji sklop, govoriti z enim glasom, vključuje preseganje zastarelih predstav o knjižnicah, gradnjo koalicije novih glasov, odzivanje na grožnje svobodi znanja ter medsebojno strokovno podporo znotraj sektorja. Ob 175. obletnici zakona je zavezništvo pozvalo vlado Združenega kraljestva, naj skupaj z njim objavi novo Vizijo za knjižnice, ki bo priznala knjižnice kot ključno javno dobrino, začrtala pot do digitalnega opolnomočenja, izboljšala medresorsko koordinacijo in ponovno potrdila zavezo prostemu dostopu do znanja za vse državljane skozi vse življenje.

Partnerji zavezništva

V Libraries Alliance je združenih enajst organizacij, ki skupaj pokrivajo praktično celoten spekter knjižnične dejavnosti v Združenem kraljestvu.

Področje visokošolskih in raziskovalnih knjižnic zastopajo Bodleian Libraries (knjižnični sistem Univerze v Oxfordu z več kot 13 milijoni enot gradiva in svetovno pomembnimi posebnimi zbirkami), Cambridge University Library (mreža več kot 30 knjižnic Univerze v Cambridgeu; osrednja univerzitetna knjižnica je hkrati nacionalna raziskovalna knjižnica in depozitarna knjižnica z obveznim izvodom), Research Libraries UK (konzorcij vodilnih raziskovalnih knjižnic Združenega kraljestva in Irske) ter SCONUL (strokovno združenje visokošolskih in raziskovalnih knjižnic, ki svoji skupnosti nudi zagovorništvo, razvoj politik in izmenjavo dobrih praks).

Splošne knjižnice zastopa Libraries Connected, neodvisna neprofitna organizacija, ki podpira, promovira, vodi zagovorniške akcije in predstavlja splošne knjižnice ter v članstvo vključuje skoraj vse knjižnične službe v Angliji, Walesu, na Severnem Irskem in na kronskih odvisnih ozemljih.

Stanovsko in strokovno raven pokriva CILIP (Chartered Institute of Library and Information Professionals), krovno stanovsko združenje britanskih knjižničnih in informacijskih strokovnjakov, katerega ključno poslanstvo je navdihovati, informirati in opolnomočiti britanske knjižničarje ter krepiti pozitivni vpliv celotne informacijske stroke.

Delo z otroki in mladino ter šolske knjižnice zastopata School Library Association (SLA), neprofitna članska organizacija, ki šolam nudi svetovanje, vire, usposabljanje in strokovni razvoj za krepitev šolskih knjižnic, ter Libraries Rising, nacionalna mreža vodij otroških, splošnih in šolskih knjižničnih služb, ki skupaj z mladimi soustvarja vključujoče prostore in programe.

Škotski prostor zastopata National Library of Scotland (Nacionalna knjižnica Škotske, ki zbira, varuje in daje na voljo nacionalne zbirke za izobraževanje, raziskovanje in razvedrilo) ter Scottish Library and Information Council (SLIC), neodvisno svetovalno telo škotske vlade za knjižnične in informacijske storitve, ki kot stanovska organizacija povezuje splošne, visokošolske in specialne knjižnice na Škotskem.

Krog partnerjev zaokrožuje Independent Libraries Association, ki združuje zasebno financirane neodvisne knjižnice, posvečene ohranjanju kulturne dediščine, podpori raziskovanju in zagotavljanju dostopa brez zanašanja na javna ali univerzitetna sredstva.

Libraries Alliance je zgled, kako lahko knjižnični sektor s premišljenim povezovanjem preseže institucionalne in geografske delitve ter okrepi svoj položaj v razmerju do odločevalcev in javnosti. Za slovensko knjižnično krajino je pobuda relevantna vsaj v treh pogledih: kot model medsektorskega zagovorništva, kot okvir za skupno načrtovanje razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih v knjižnicah ter kot spodbuda za sistematično zbiranje podatkov o učinkih knjižnic. Prav slednje je zavezništvo že podprlo z objavo nove raziskave o vplivu in vrednosti splošnih knjižnic v Združenem kraljestvu, ki je bila marca 2026 objavljena v odprtem dostopu v reviji Journal of Librarianship and Information Science.

Več informacij je na voljo na spletni strani zavezništva.