Zakaj bi morale knjižnice odrasle usposabljati za medijsko pismenost

O širjenju laži, lažnih informacij, izobraževanju v boju proti dezinformacijam, generacijskem prepadu v tehnologiji, tečajih za odrasle, vseživljenjskem učenju in ustvarjanju skupnosti kritičnih mislecev je zapisano v objavi z naslovom Why libraries should include media literacy training for adults. Predstavljeni rezultati so skrb zbujajoči.

Delež odraslih, mlajših od 30 let, ki vsaj malo zaupa informacijam iz družbenih medijev, je najvišji doslej, delež zaupanja v nacionalne tiskane medije (56 %) pa najnižji. Študija Univerze Stanford  je pokazala, da 96 % srednješolcev ni dvomilo o verodostojnosti spletnega vira, medtem ko jih dve tretjini nista znali razlikovati med novičarskimi članki in oglasi. Posledično je bil sestavljen komplet orodij za razvijanje medijske pismenosti – izobraževalni vir, namenjen staršem, učiteljem in šolskim knjižničarjem, da veščine medijske pismenosti posredujejo učencem prek interaktivnih dejavnosti v šolah ali doma. Ti podatki so za družbo zaskrbljujoči, saj nekateri podatki kažejo, da so ljudje, ki novice večinoma spremljajo samo na ta način, manj dejavni in slabše obveščeni.

Šole mladim omogočajo izobraževanje o veščinah medijske pismenosti. Učenje analize medijskih sporočil ter ločevanje dejstev od izmišljotin  – zlasti na spletu, pa ravno tako potrebujejo odrasli, kar je niša, ki jo lahko dobro zapolnijo splošne knjižnice.