Začetki z delom v osnovnošolski knjižnici

Uvod
Ko tole pišem, sem kot šolski knjižničar v osnovnošolski knjižnici zaposlen točno en mesec. Pred delom v tej knjižnici nisem imel stika s praktičnim delom v knjižničarstvu. Zaposlen sem bil na čisto drugem področju, potem pa sem se odločil, da je čas za premik, za korak naprej, in pošiljal prošnje v splošne, nato pa tudi v šolske knjižnice.

Izkazalo se je, da sem se moral v delo vpeljati povsem brez formalnega uvajanja, saj je prejšnjo knjižničarko lovil rok nove službe, mene pa odpovedni rok stare. Pogumno sem se podal na pot, polno vsakodnevnih presenečenj. Praksa je res nekaj povsem drugega od teorije, a o tem kdaj drugič.

Po enem mesecu sem na točki, ko se še zdaleč nimam za strokovnjaka na knjižničarskem področju, a menim da se že veliko bolje znajdem, uvedel sem tudi nekaj novih pristopov, ki mi bodo olajšali delo, bolje sem se spoznal s samo naravo dela itn. Šolska knjižnica je del izobraževanja in uporabnikom nudi storitve, ki med drugim poudarjajo pomen branja in promocije branja ter bralnih aktivnosti, začenši že pri najmlajših. Ker vemo, da so navade železna srajca, je spodbujanje tega zlata naložba za njihovo prihodnost.

Tale prispevek pišem za vse tiste, ki se na to pot šele podajate in z upanjem, da vam ti nasveti oz. navodila, kako začeti, pridejo prav. Predvsem pa vam svetujem, da ostanete zvedavi, raziskujete, ne izgubite radovednosti in prevprašate vse, saj se le tako posameznik največ nauči. Poudarek je na samoiniciativnosti ter dobri organiziranosti. V nadaljevanju sem zbral nekaj pomembnejših informacij.

1 Registracija v online evidenco izobraževanj IZUM-a
Pred samim začetkom dela je pomembno, da se registrirate v spletno evidenco izobraževanj IZUM-a, potem pa jih sproti spremljate v katalogu izobraževanj, se nanje prijavite in se jih tudi udeležite. Nekatera potekajo v živo, druga v spletni obliki. Izobraževanja so zelo pomembna, saj knjižničarji spoznajo, kako v praksi upravljati sistem COBISS3 oz. COBISS Lib. Prek teh izobraževanj potem pridobite tudi dovoljenja in pooblastila za opravljanje dela v sklopu sistema COBISS (tudi npr. za prevzemanje bibliografskih zapisov).

Za knjižničarja v knjižnici je obvezno dvodnevno izobraževanje Zaloga v sistemu COBISS – monografske publikacije, nadaljnja potem izbirate glede na vaše potrebe oz. smiselnost. S tečajem pridobite tudi pooblastilo za prevzemanje bibliografskih zapisov iz vzajemne baze podatkov v lokalno bazo podatkov.

Ravnatelj (odgovorna oseba) šole mora odobriti imenovanje skrbnika COBISS in takrat lahko izpolnimo vlogo za pridobitev uporabniškega imena. Uporabniško ime velja le v knjižnici, ki jo navedemo v obrazcu. Izpolnite in pošljite tudi izjavo o varovanju osebnih podatkov in izjavo o pooblastilu za kontrolo dnevnikov o obdelavah osebnih podatkov članov knjižnice.

Z vsemi pridobljenimi gesli lahko na koncu vstopamo in opravljamo delo v sistemu COBISS3 oz. COBISS Lib (glede na dovoljenja – zalogo, izposojo …).

Če v šolski knjižnici delate sami ali pa s sodelavcem/ko, in nihče nima dovoljenja za katalogizacijo gradiva, preverite, kako postopek poteka. To pride v poštev za vsako gradivo, ki ga še ni  v bazi COBIB (to so npr. raziskovalne naloge učencev). Običajno je postopek za šolske knjižnice tak, da najprej pošljete ves seznam gradiva, ki ga še nimate v katalogu in ga želite katalogizirati, na njihov elektronski naslov. V obdelavo naenkrat sprejmejo do 50 enot v posamezni pošiljki, bibliografska obdelava gradiva je brezplačna, pošiljatelj poravna edino stroške poštnine v obe smeri. Ko vam prošnjo odobrijo, gradivo zapakirate v primerno pisemsko ovojnico in pošljete na naslov IZUM, Prešernova 17, 2000 Maribor s pripisom Obdelava ŠK. Vse podrobnosti so zapisane v okrožnici za šolske knjižnice.

2 Učenje s pomočjo tečajev, priročnikov, telefonskega kontakta …
Kot že omenjeno, je pri knjižničarskem delu, še posebej na začetku, zelo pomembno biti samoiniciativen in iznajdljiv. Klasična izobraževanja, ki jih ponuja IZUM so nekatera seveda obvezna in naučijo največ, a ravno zato, ker se v praksi vsak dan pojavi veliko sprotnih vprašanj, ponujajo tudi druge oblike pomoči, ki jih s pridom izkoristite.

Ena oblika so video tečaji na spletnem portalu YouTube kanala COBISS. Tu najdete odgovore na skoraj vse zagate, ki se vam pojavijo ob delu (npr. kako v COBISS-u ustvariti izpise, kako vpisati novega člana, kako prevzeti zapis iz vzajemne baze podatkov …), še lažje pa je, ker prek posnetkov zaslona vse skupaj tudi vidimo, kar zadevo zelo olajša, vsa podana navodila pa so zelo nazorna, jasna in jedrnata.

Mnogo IZUM-ovih spletnih tečajev je tudi posnetih in do njih lahko kadarkoli dostopate v namenski spletni učilnici. Tu so navodila še podrobnejša, vizualni prikaz pa olajša učenje.

Seznama e-priročnikov in navodil ter posnetkov dela v sistemu COBISS najdemo tudi na povezavi in spletni strani. Druga povezava bo sicer kmalu veliko uporabnejša, saj se delo v COBISS3 opušča in prehajamo na delo v COBISS Lib-u.

Na veliko večino (subvencioniranih) izobraževanj, ki jih izvajajo različne ustanove (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mestna knjižnica Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo …) se lahko prijavite prek sistema KATIS. KATIS je katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki je dostopen na spletni strani. Za prijavo potrebujete davčno številko in geslo, v sistem vas vpiše vaš delodajalec (ravnatelj ali direktor). KATIS hrani podatke o vaših udeležbah (potrdila), ki so pomembna tudi pri pripravi vloge za napredovanje v naziv.

Preverite tudi izobraževanja, ki jih izvaja Nacionalna in univerzitetna knjižnica. Nekatera potekajo v živo, druga v spletni obliki.

Vsa  izobraževanja, ki jih organizirajo različni izvajalci, najdemo tudi v koledarju dogodkov na portalu Knjižničarske novice.

3 Urejanje podatkov v bazi COLIB
Baza podatkov COLIB vsebuje vse pomembne podatke o knjižnicah, ki so del sistema COBISS, zato je nujno, da so vsi podatki v bazi ažurirani, urejeni in točni.

Ko prevzamemo delo v šolski knjižnici, takrat pregledamo in ažuriramo podatke znotraj sistema COBISS3 oz. COBISS Lib. Navodila najdemo na povezavi. Ravno tako je pomembno, da so na spletni strani šole in šolske knjižnice podatki pravi in ažurni.

4 Spoznavanje s knjižnično zbirko
Zelo pomembno je, da se spoznate z zbirko gradiva, ki ga vaša knjižnica hrani. Preglejte postavitev, oznake, če so kakšne posebnosti, kje šola hrani učbenike, ipd. Naučite se orientirati v prostoru.

Otroci do 15. leta starosti so specifični uporabniki in velikokrat bodo pri zadovoljevanju njihovih informacijskih potreb ključni spretnost, iznajdljivost in tudi hitrost. Preverite tudi, ali ima vaša knjižnica že vzpostavljen in sprejet  knjižnični red ali drug dokument, ki predpisuje in ureja odnose/razmerja med šolsko knjižnico in deležniki. Običajno je ta objavljen tudi na šolski spletni strani.

Pravzaprav je korak spoznavanja z gradivom in prostorom tako pomemben, da bi prav lahko bil na začetku tega seznama.

Slika 1: Pogled na knjižne police pred urejanjem (foto: Dejan Kalabić)

5 Pomembni in uporabni kontakti
Zelo pomembno je, da se povežete z drugimi šolskimi knjižničarji. Z vključitvijo v sisteme obveščanj boste najlažje in najhitreje prišli do najbolj ažurnih informacij in vseh novosti v svetu knjižničarstva.

• Javite se svetovalki za knjižnično dejavnost na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), Romani Fekonja. ZRSŠ organizira izobraževanja, tudi študijske skupine tako za osnovnošolske kot tudi srednješolske knjižničarje. Na te se prijavite čim prej, obvestila o točnih datumih potem dobite po elektronski pošti. Vse kontakte najdete na spletni strani. Izdajajo tudi revijo Šolska knjižnica, nekaj digitalnih številk lahko preberete v arhivu.
• Spremljajte spletne strani NUK, kjer so pomembi podatki o statističnih meritvah, ravnanju z izločenim ter odpisanim gradivom, izobraževanjih za knjižničarje, obveznim izvodom ter drugo.
• Spremljajte spletno stran Sekcije za šolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Na straneh ZBDS najdete vse najpomembnejše novice, izdajajo pa tudi strokovno revijo Knjižnica, ki z vsako številko prinaša uporabne članke izpod peresa ostalih knjižničarjev in strokovnjakov s področja.
• Lahko se včlanite v katero od področnih slovenskih društev bibliotekarjev, denimo Društvo bibliotekarjev Ljubljana ali pa spremljate njihovo spletno stran za vse novice s področja.
• Portal, na katerem berete ta članek, je priporočljivo imeti v vrstici z zaznamki, na dnu strani se je možno naročiti tudi na novičnik.
• Če ste del družbenega omrežja Facebook, se lahko pridružite skupini Šolske knjižnice. Soustvarjajo jo drugi šolski knjižničarji, preberete lahko vprašanja in nasvete, ali pa tudi sami kaj vprašate. Skupino najdete na povezavi.

6 Aktiv šolskih knjižničarjev
Pozanimajte se in se po vaši zmožnosti vključite v lokalni aktiv šolskih knjižničarjev. Z ostalimi vključenimi knjižničarji se lahko posvetujete, si izmenjate primere dobrih praks, ideje, nasvete …

7 Učbeniški sklad
Učbeniki so za šolske knjižnice velik del in zalogaj celotnega dela. Razmislite o sistemu, ki ga boste ubrali pri vračanju/izposoji učbenikov. Posvetujte se z učitelji in ostalimi delavci na šoli in si delo olajšajte toliko, kolikor se le da, dokler je še v skladu z vsemi pravili in navodili za izposojo učbenikov.

Katalog potrjenih učbenikov najdete na spletni strani, kjer se nahajajo tudi ostale koristne povezave.

Aktualen Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 12/20) je dostopen tu.

Navodila za evidentiranje učnega gradiva, ki jih je pripravila kolegica šolska knjižničarka, najdete na spletni strani, drugače pa za posvet povprašajte v aktivu, ostale knjižničarje, ki jih poznate ipd.

Slika 2: Pregledovanje in urejanje kompletov učbenikov (foto: Dejan Kalabić)

8 Pravila in zakonodaja
Informacije o ustrezni izobrazbi šolskega knjižničarja, pogojih dela, pravilih, zakonodaji in predpisih za področje šolskih knjižnic najdete na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Vsa zakonodaja za področje vzgoje in izobraževanja pa je zbrana na enem mestu.

9 Delo na šoli
Ne pozabite, da je šolska knjižnica del večjega organizma – šole. To v praksi pomeni, da za tako knjižnico veljajo pravila ustanove katere del je, zato se je potrebno z vsemi posebnostmi tudi seznaniti. Obrnite se na vodstvo šole, ki vam določi obseg dela (kar je zapisano tudi v letnem delovnem načrtu), seznanite se internimi akti, hišnin redom, vzgojnin načrtom…)  in raziščite, kaj morate pred začetkom še urediti, katerih rokov se je potrebno držati ter kakšne dogovore morate spoštovati. Ne pozabite namreč, da z nastopom dela v šolski knjižnici vstopate tudi v vlogo pedagoga. Seznanite se z dokumenti, ki določajo delo knjižnice in uporabnikov (LDN, knjižnični red ter ostali interni akti…).

Povežite se z učitelji, ki vam bodo najbolje opisali, kako je knjižnica do tiste točke podpirala učni proces, z aktivom slovenistov se pogovorite o poteku projektov za spodbujanje bralne kulture (Bralna značka, projekt Rastem s knjigo …), razmislite pa tudi, kako bi lahko knjižnica še bolj aktivno vstopala v šolski vsakdan. Kako bi lahko pritegnila k branju še več uporabnikov (učencev)? Upoštevajte tudi želje učencev in učiteljev po novem gradivu – naj bo to le v skladu z vrsto gradiva, ki naj bi ga šolska knjižnica hranila in v skladu z nabavno politiko.

Finance so prav tako pomemben vidik za šolskega knjižničarja. Te pridejo v ospredje predvsem ob naročanju novega gradiva, dopolnjevanju učbeniškega gradiva ipd. V računovodstvu povprašajte, s kakšnim budžetom razpolagate, kako poteka nakup gradiva in pri čem morate biti posebej pozorni (e-računi, naročilnice, dobavnice …).

Priporočam, da si za vsako šolsko leto na računalniku pripravite novo mapo z Excelovo datoteko, v katero vpisujete vse nakupe in njihove zneske, finance (pridobljene s poravnavo odškodnine/izgubljenega gradiva) ipd. To je zelo pomembno še posebej pri učbenikih. Za vaš osebni pregled nad finančno aktivnostjo knjižnice hranite tudi vse kopije računov, naročilnic in dobavnic.

10 Sprašujte, sprašujte, sprašujte
Pomembno je, da si zgradite podporni sistem, na katerega se lahko obrnete ob zagatah. Pa naj bo to še kakšen knjižničar z druge šole, strokovnjak na daljavo (ZRSŠ, NUK, IZUM) ali pa tečaji in navodila, ki jih najdete na spletnih straneh. Vselej pa postavljajte vprašanja; slej ali prej boste nanje našli odgovor in vsi ti se nalagajo v vašo skladovnico znanja.

Za konec pa še – srečno! In ne pozabite – samo tisti, ki (veliko) sprašuje, se lahko (veliko) nauči.