Z Erasmus+ v Göteborg po nove izkušnje in nove vezi

Uvod
Izmenjava pedagoških praks visokošolskih knjižničarjev, pridobivanje pedagoških veščin, delo z uporabniki z učnimi in bralnimi težavami, odnosi v strokovnih timih ter tkanje strokovnih in prijateljskih vezi so bile teme, ki so zaznamovale Erasmus+ teden mobilnosti osebja (Erasmus Staff Week), ki ga je od 13. do 17. maja 2024 organizirala Univerzitetna knjižnica v Göteborgu. Udeležilo se ga je petnajst visokošolskih knjižničarjev iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Poljske, Madžarske, Romunije, Turčije, Španije in Švedske.

Göteborg
Göteborg je drugo največje švedsko mesto. Leži na jugovzhodni obali, zato obiskovalcem ponuja veliko možnosti za obisk bližnjega arhipelaga. Mesto ima prek pol milijona prebivalcev in je pomembno univerzitetno mesto, polno študentov. V mestu najdete največji zabaviščni park v Skandinaviji, odlično hrano, številne muzeje in cerkve ter številne zelenice, parke celo naravni rezervat čisto blizu centra. Velja za zelo zeleno mesto, eno najbolj trajnostnih mest na svetu.

Mesto Göteborg je bilo ustanovljeno leta 1621, stara mestna arhitektura pa se pogosto tesno prepleta z novodobnimi stavbami. Mesto je prepredeno s parki in zelenjem. Göteborg je živahno univerzitetno mesto. Pred sedežem Univerze so bile v času našega obiska demonstracije proti vojni v Gazi.

Prehrana obmorskega mesta Göteborg je sestavljena pretežno iz svežih morskih jedi. Räkmacka – značilni sendvič s kozicami, zelenjavo, jajci in kaviarjem. Švedska nacionalna jed mesne kroglice köttbullar so v svetu postale slavne predvsem zaradi restavracij v trgovskih centrih IKEA.

Univerzitetna knjižnica Göteborg

Univerza v Göteborgu je ena od najstarejših in največjih univerz na Švedskem. Univerzitetno knjižnico sestavlja osem visokošolskih knjižnic. Na leto imajo 1,3 milijona obiskovalcev, 180 zaposlenih in kar 1642 čitalniških mest.

Poleg študijskega gradiva imajo tudi nekaj posebnih zbirk (zbirka Herberta Blomstedta, zbirka knjig o magiji Iwana Ljungrena, Ibero-ameriška zbirka). Ena od najpomembnejših pa je Nacionalna knjižnica za študije spolov KvinnSam. Zbirka je bila ustanovljena leta 1958 kot zasebna pobuda z namenom spremljanja raziskav in zbiranja literature s področja študijev spolov ter hranjenja arhivskega gradiva, povezanega z zgodovino žensk. Danes predstavlja največjo Nordijsko podatkovno zbirko s tega področja. V zbirki lahko najdemo med drugim tako fotografije prvih bork za volilno pravico na Švedskem kot prvih žensk športnic, ki smo smele nastopiti na olimpijskih igrah.

Zbirka KvinnSam, Univerza v Göteborgu, Humanistična knjižnica

Med zanimivostmi knjižnice je tudi najmanjša, nekaj milimetrov velika knjiga in prvi atlas na svetu, ki izvira iz 17. stoletja.

Najmanjša knjiga v zbirki (Univerza v Göteborgu, Humanistična knjižnica)

Potek tedna obiska
Prve dneve smo udeleženci spoznavali knjižničarske in pedagoške prakse evropskih kolegov. Med njimi je bilo tudi nekaj zanimivih projektov. Ena zanimivejših predstavitev je bila predstavitev projekta Dolga noč proti prokrastinaciji/odlašanju¹, ki ga izvajajo na Humboldtovi univerzi v Berlinu po zgledu sorodnih dogodkov po svetu. V sklopu dogodka knjižnica ponuja tudi kratke delavnice o različnih vidikih akademskega pisanja in branja. Knjižničarji pa lahko pridejo v neposreden stik s študenti, jih boljše spoznajo in morda pomagajo pri njihovih vprašanjih ter morebitnih težavah.

Ugotavljali smo, da imamo, kar se tiče izobraževanja uporabnikov, v vseh državah podobne težave. Srečujemo se z istimi vprašanji in dilemami – kako v knjižnice ter na delavnice in seminarje privabiti študente ter zaposlene. Zelo pa se med seboj razlikujemo glede na organiziranost in financiranje. Knjižnice, ki imajo boljše pogoje za delovanje, lahko izvajajo številčnejše in naprednejše storitve na področju izobraževanja uporabnikov, kot je npr. igrifikacija. Veliko knjižnic pri svojem delu z uporabniki uporablja interaktivne elektronske učne platforme kot so Wooclap ali Kahoot!, ki temeljijo na kvizih in igrah. Udeleženci izobraževanja odgovarjajo na vprašanja anonimno prek pametnih telefonov, aktivno sodelujejo in se zabavajo.

Večina visokošolskih knjižničarjev se ukvarja z informacijskim opismenjevanjem, ki je le na redkih univerzah del visokošolskega kurikuluma. Poleg klasičnih tem o učinkovitem iskanju gradiva, iskanju po elektronskih virih, spoznavanju s knjižnico, pravilnem citiranju in uporabi referenčnih servisov (Zotero, Mendeley Cite, EndNote), se med temami izobraževanja vse pogosteje pojavlja tudi uporaba umetne inteligence v raziskovalnem delu. Največ je pri tem dosegla knjižnica Artevelde University of Applied Sciences v belgijskem Gentu, kjer so sooblikovali zakonodajo s področja odgovorne uporabe generativne umetne inteligence. Kolega z nemške Protestantske univerze uporabnih znanosti v Bochumu, je kot izobraževalec na področju umetne inteligence (v nadaljevanju UI) ugotavljal, da so tovrstna orodja (UI) le dodatek, nikakor pa ne nadomeščajo raziskovalnih podatkovnih baz in knjižničnih katalogov.

Model »Govorečih knjig«
Univerzitetna knjižnica v Göteborgu med drugim veliko pozornosti namenja inkluzivnemu študiju, posebej študentom z bralnimi težavami. Švedska je na nacionalni ravni razvila model »govorečih knjig« (Talking books model), s katerim želi omogočiti dostop do knjig tudi ljudem s težavami pri branju. V Univerzitetni knjižnici imajo tako v sedmih enotah za študente na voljo osem studiev, opremljenih s posebno opremo, v katerih lahko študentje s težavami pri branju nemoteno študirajo. Uporabnikom, ki rabijo pomoč, so na voljo mentorji, gradivo pa na njihovo željo tudi brezplačno digitalizirajo.

Delo v strokovnih timih
Po spoznavanju posameznih knjižnic in našega pedagoškega dela, smo en dan posvetili delu v strokovnih timih, odnosom med sodelavci in lastnemu strokovnemu razvoju. Z delom v parih in skupinah smo spoznavali drug drugega in se predvsem eden od drugega učili. Ugotavljali smo, da nekateri veliko pozornosti namenjajo medosebnim odnosom, pri drugih pa bo treba vanje še precej vložiti.

Delavnica za udeležence z naslovom Prakse usposabljanja in razvoja zaposlenih v okviru Erasmus mobilnosti, Univerza v Göteborgu, Ekonomska knjižnica

Švedska fika in druženje
Poleg izmenjave praks in izkušenj je bila dodatna vrednost Erasmusovega tedna mobilnosti predvsem druženje s kolegi iz različnih držav. Vezi smo dnevno tkali ob tradicionalni švedski fiki – kratkem skupinskem odmoru za kavo ali čaj, kjer ne sme manjkati sladko (obvezne cimetove rolice – kanelbullar) ali slano pecivo ter sadje. Fika je vedno priložnost za neformalno druženje, klepet in v naši skupini za veliko smeha.

Tradicionalna švedska fika s kavo in pecivom je priložnost za oddih od dela in sproščeno druženje.

Zaključni vtisi
Izmenjava izkušenj, dobrih praks in spoznavanje novih ljudi, s katerimi se tako strokovno kot osebno povežemo, so zagotovo ena od najpomembnejših kakovosti, ki jih na mobilnosti pridobimo. Dodatna vrednost pa je možnost konkretnega sodelovanja s kolegi iz tujine.

1. Prokrastinacija (tudi odlašanje ali zavlačevanje) je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih. Gre torej za psihološko motnjo, ki se kaže v odlaganju dela, odlaganju naloge z določenim rokom, porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti ipd. Več o dogodku najdete na Universitätsbibliothek der Humboldt-Universität zu Berlin [↩]