Z branjem v svet: Erasmus+ mobilnost učečih se odraslih v splošni knjižnici

Izvleček

Prispevek predstavlja primer Erasmus+ mobilnosti učečih se odraslih, ki jo je Mestna knjižnica Ljubljana izvedla marca 2025 za udeležence bralne skupine Literarna srečanja v španščini. V ospredju sta vloga knjižnice kot odprte učne skupnosti ter učinki mobilnosti na razvoj jezikovnih, digitalnih, medkulturnih in trajnostnih kompetenc. Mobilnost se je izkazala kot učinkovit model, ki nadgrajuje tradicionalne knjižnične dejavnosti in krepi povezovalno, izobraževalno in družbeno vlogo knjižnic.

Uvod

Vloga splošnih knjižnic se vse bolj premika od klasičnega posredovanja gradiva k aktivni podpori vseživljenjskemu učenju, neformalnemu izobraževanju in razvoju skupnosti. Knjižnice svojo ponudbo storitev bogatijo s predavanji, delavnicami in tečaji, v okviru katerih lahko uporabniki pridobivajo in nadgrajujejo znanja z različnih področij – od učenja tujih jezikov do razvoja digitalnih kompetenc. Z dejavnostmi, ki jih ponujajo uporabnikom, jih ne izobražujejo le o temah, ki se neposredno nanašajo na knjižnice, temveč presegajo tradicionalne okvire. Knjižnice so tako postale dostopno, vključujoče in spodbudno učno okolje za odrasle.

Pomembno priložnost za nadgradnjo tovrstnih dejavnosti predstavlja program Erasmus+, ki na področju izobraževanja odraslih omogoča mobilnosti učečih se odraslih ter odpira knjižnicam nove oblike neformalnega učenja v mednarodnem okolju (Šinko, 2024). Program spodbuja udeležbo odraslih vseh starosti in stopenj izobrazbe, krepi evropsko razsežnost učenja ter promovira vrednote vključevanja, raznolikosti, strpnosti in demokratične udeležbe. V dejavnosti so vključeni odrasli učenci iz različnih okolij, vključno z uporabniki splošnih knjižnic, pri čemer se vsebine osredotočajo na državljansko vzgojo, učenje o Evropi, prostovoljstvo, kritično mišljenje, aktivno staranje in osebni razvoj. Sodelujoče organizacije aktivno spodbujajo okoljsko trajnost, digitalno izobraževanje ter družbeno in državljansko angažiranost, pri čemer jih Erasmus+ podpira s financiranjem, izmenjavo dobrih praks in premišljeno zasnovo učnih aktivnosti. Program hkrati krepi evropske strokovne mreže, izboljšuje kakovost formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih, razvija ključne kompetence ter prispeva k profesionalizaciji izobraževalcev in večji zmogljivosti organizacij (European Commission, 2024).

Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) se, kot nosilka Erasmus+ akreditacije za področje splošnega izobraževanja odraslih, redno vključuje v program Erasmus +, kar ji omogoča tako izvajanje mobilnosti učečih se odraslih za zaposlene, kot tudi za uporabnike knjižnice (Šinko in Močilnikar, 2024). Mobilnost učečih se odraslih v okviru programa Erasmus+ predstavlja pomembno orodje za spodbujanje vseživljenjskega učenja, razvoj ključnih kompetenc in medkulturno izmenjavo, hkrati pa prispeva k vključenost odraslih v učne procese ter omogoča prenos dobrih praks med organizacijami (Šefman, 2024). Avtorica opozarja, da so mobilnosti povezane tudi z določenimi izzivi, kot so doseganje raznolikih ciljnih skupin, jezikovne ovire ter organizacijska in administrativna zahtevnost, vendar njihove koristi – večja motivacija udeležencev, osebna rast ter razvoj socialnih in državljanskih kompetenc – pomembno prispevajo k opolnomočenju učečih se odraslih. Ključno vlogo pri tem igrata skrbno načrtovana priprava udeležencev ter kakovostna organizacija mobilnosti, ki vključujeta jasno opredeljene učne cilje, ustrezno podporo udeležencem in učinkovito sodelovanje z gostiteljskimi organizacijami (Šefman, 2024).

Ena izmed mobilnosti, ki so bile izvedene v MKL, je tudi mobilnost učečih se odraslih v Valencijo, ki je bila marca 2025 izvedena v sodelovanju s knjižnico gostiteljico, knjižnico Valenciana Nicolau Primitiu (Vovk Iskrić, 2025). Mobilnost, ki se je je udeležilo 12 članov bralne skupine Literarna srečanja v španščini in dve knjižničarki MKL, je povezovala bralno kulturo, jezikovno učenje, medkulturni dialog in trajnostno naravnanost ter udeležencem omogočila pridobivanje novih znanj in izkušenj v evropskem prostoru.

Od ideje do izvedbe

Bralna skupina Literarna srečanja v španščini združuje posameznike z zanimanjem za španski jezik in literaturo ter je programsko usmerjena v branje in obravnavo avtorjev s španskega jezikovnega prostora. Izbira Španije kot ciljne države mobilnosti je bila zato vsebinsko utemeljena, saj je omogočila poglabljanje razumevanja književnosti ter povezovanje literarnih vsebin s spoznavanjem španske kulture, zgodovine in širšega družbenega konteksta, hkrati pa je podpirala aktivno učenje jezika v avtentičnem okolju. Literarni del programa smo povezali z romanom Cañas y barro Vicenteja Blasca Ibáñeza, katerega dogajanje je umeščeno v Valencijo in bližnji narodni park Albufera. Knjiga je bila vključena v program bralne skupine, razprava o njej pa je potekala tudi na srečanju bralne skupine v knjižnici Valenciana Nicolau Primitiu, kar je dodatno okrepilo povezavo med načrtovanimi vsebinami in okoljem mobilnosti.

Slika 1: Knjižnica Valenciana Nicolau Primitiu (foto: Andreja Vovk Iskrić)

Udeleženci mobilnosti so tvorili starostno raznoliko skupino z različnimi stopnjami jezikovnega znanja, kar je zahtevalo prilagodljivo zasnovo programa in premišljeno spodbujanje sodelovanja med posamezniki. Povezovanje med udeleženci se je vzpostavilo že v pripravljalnem obdobju z medsebojno podporo pri pripravi obiska in se nadaljevalo med mobilnostjo v obliki jezikovne pomoči znotraj skupine. Ker so vse aktivnosti potekale v španščini, je bila prav sodelovalna dinamika ključna za razumevanje vsebin ter za uspešno in vključujočo izvedbo mobilnosti.

Mobilnost se je za udeležence in spremljevalki začela že pred odhodom. Na pripravljalnih srečanjih so udeleženci prejeli ključne informacije o ciljih in poteku mobilnosti ter pripravili predstavitve slovenskih avtorjev, ki so jih nato predstavili v času bivanja v Valenciji. Za lažje učenje in orientacijo so prejeli učne knjižice z zbranimi informacijami, kontaktnimi podatki in podrobnim programom mobilnosti. Pred odhodom so se seznanili tudi z izbranimi deli Joaquina Péreza Azaustra (španski pisatelj, pesnik, esejist in novinar, rojen leta 1976 v Córdobi), katerih razumevanje so kasneje lahko poglobili na literarnem srečanju, ki ga je organizirala gostiteljska knjižnica.

Slika 2: Udeleženci mobilnosti pred splošno knjižnico Pilar Faus (avtor: Katarina Kajić)

Za kakovostno pripravo in izvedbo mobilnosti je bilo ključno sodelovanje z gostiteljsko knjižnico, saj se je program oblikoval v tesnem dialogu med partnerskima institucijama. Kljub začetnim težavam pri iskanju partnerja se je končna izbira knjižnice Valenciane izkazala za zelo ustrezno. Pomemben prispevek k uspešni izvedbi je imel tudi predhodni obisk gostiteljske knjižnice jeseni 2024, ki je omogočil poglobljeno spoznavanje delovanja institucije, preverjanje prostorskih in vsebinskih možnosti ter jasno uskladitev pričakovanj. Pomen tovrstnih predhodnih obiskov je v strokovni literaturi izpostavljen kot ena ključnih sestavin uspešne skupinske mobilnosti, saj omogoča realno načrtovanje programa, preprečevanje organizacijskih tveganj ter krepitev partnerskega odnosa med institucijama (Zadravec, 2024). Že pri pripravah na prvi obisk gostiteljske knjižnice se je kot posebej pomembno izkazalo realno načrtovanje organizacijskih in komunikacijskih vidikov mobilnosti. V našem primeru je predstavljalo poseben izziv dejstvo, da gostiteljska knjižnica ne uporablja angleškega jezika, zato je bilo potrebno vso projektno in organizacijsko dokumentacijo – od obrazcev do programov in predstavitvenih gradiv – prevesti v španščino. Ta izkušnja je dodatno potrdila pomen jezikovne prilagoditve in jasne komunikacije s partnersko institucijo že v zgodnji fazi priprav.

Program mobilnosti je vključeval aktivnosti, ki so se nanašale na ključne teme, ki jih podpira Erasmus+: okoljska trajnost, izboljšanje jezikovnih in digitalnih kompetenc ter medkulturno povezovanje. Udeleženci so se ob obisku knjižnice Valenciana Nicolau Primitiu seznanili z njenim delovanjem, zlasti s procesi digitalizacije knjižničnega gradiva, ter si ogledali dragocene stare rokopise, kar je prispevalo k razumevanju pomena ohranjanja kulturne dediščine v digitalni dobi. Pomemben del programa je predstavljalo srečanje bralne skupine z lokalnimi udeleženci bralnih klubov, kjer so razpravljali o romanu Cañas y barro in skozi literarno analizo poglobili razumevanje zgodovine, etnoloških značilnosti in lokalnih običajev Valencije. Z aktivno rabo španščine pri pripravah, javnih predstavitvah, literarnih srečanjih in vsakodnevni komunikaciji so udeleženci okrepili jezikovne kompetence, samozavest pri sporazumevanju in veščine javnega nastopanja. Obiski kulturnih ustanov, zgodovinskih znamenitosti ter neposreden stik z lokalnim okoljem so prispevali k razvoju medkulturnega razumevanja, medtem ko je obisk naravnega parka Albufera posebej poudaril pomen trajnostnega upravljanja naravnih virov, varovanja okolja in odgovornega odnosa do naravne dediščine.

Skupinska mobilnost učečih se odraslih vsekakor ni le potovanje, pri katerem bi bili udeleženci le pasivni spremljevalci, zato smo želeli udeležence aktivno vključiti v dejavnosti tudi med samo mobilnostjo. Poleg tega, da so izpolnjevali učne knjižice mobilnosti ter pripravili in izvedli predstavitev del slovenskih avtorjev, so dnevno pripravljali tudi objave za družbena omrežja knjižnice, s čimer smo dobili zanimiv pregled katere programske vsebine mobilnosti so bile za njih najbolj zanimive. Objave kažejo, da so bili ob obisku knjižnice Valenciane navdušeni nad zgodovino stavbe in ogledom starih rokopisov, velik vtis so naredili vpogled v zakulisje delovanja knjižnice, ogled prostorov, kjer hranijo rokopise, proces digitalizacije gradiv ter načini pridobivanja gradiv. Predstavitve del slovenskih avtorjev so tudi njim dale nove ideje za branje, udeležba na literarnem srečanju pa jih je spodbudila k obisku lokalnih knjigarn, kjer so poiskali še druga avtorjeva dela.

Odzivi udeležencev

Zadovoljstvo udeležencev z organizacijo in izvedbo mobilnosti smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga udeleženci izpolnili zadnji dan mobilnosti. Zaradi lažjega zbiranja in obdelave podatkov smo anketo izvedli v spletni obliki. Pri tem smo upoštevali tudi morebitne težave, s katerimi bi se lahko pri reševanju spletne ankete soočili starejši uporabniki, in jim ponudili podporo pri reševanju. Rezultati so pokazali, da so udeleženci mobilnost v veliki meri zaznali kot pozitivno izkušnjo (povprečna ocena 4,92 na lestvici od 1 do 5), tako z vidika organizacijske izvedbe (4,83) kot tudi z vidika kakovosti in ustreznosti programskih vsebin (4,57).

Z nižjo povprečno oceno (3) so uporabniki ovrednotili vpliv mobilnosti na razvoj trajnostnega razmišljanja, kar potrjuje pomen sistematičnih in ciljno usmerjenih vsebinskih priprav pred mobilnostjo, na kar opozarja tudi Zadravec (2024). Čeprav smo v program mobilnosti vključili dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem, jih udeleženci mobilnosti niso prepoznali kot takšne. V okviru pripravljalnih srečanj smo namreč večjo pozornost namenili literarnim in jezikovnim programskim vsebinam, medtem ko vsebin, povezanih s trajnostnim razvojem, nismo obravnavali načrtno in poglobljeno. Posledično so udeleženci posamezne aktivnosti – npr. obiska naravnega parka in lagune Albufera, kjer so se seznanili z ukrepi za izboljševanje kakovosti vode in ohranjanje mokrišč – pogosteje umeščali v literarni kontekst romana Cañas y barro, kot pa v širši okvir trajnostnega razmišljanja in okoljskih politik. To kaže, da zgolj vključevanje trajnostnih tem v program mobilnosti ni zadostno, temveč je za razvoj trajnostnega razmišljanja udeležencev nujna njihova jasna didaktična umestitev, podprta z refleksijo in vsebinsko povezanimi učnimi gradivi že v pripravljalni fazi mobilnosti. Večjo pozornost bi trajnostnim vsebinam lahko namenili tudi v učnih knjižicah, kjer je bil poudarek predvsem na kulturnozgodovinskih temah, povezanih s programom, kar velja upoštevati pri izvedbi nadaljnjih mobilnosti.

Kljub temu, da so udeleženci mobilnosti že imeli različne stopnje predznanja španskega jezika (na bralnem klubu berejo knjige v španščini), pa so visoko (4,92) ocenili vpliv mobilnosti na razvoj jezikovnih kompetenc. Mobilnost jim je namreč omogočila uporabo tujega jezika v lokalnem okolju, seznanili pa so se lahko tudi z valencijščino, uradnim lokalnim jezikom. Prav tako so udeleženci, katerih materin jezik je španščina, med druženjem s slovensko govorečimi udeleženci v času mobilnosti izboljšali znanje slovenskega jezika. Prav ti udeleženci so na podlagi predstavljenih praks učenja španščine kot tujega jezika v splošnih knjižnicah v Valenciji predlagali prenos podobnih vsebin v okolje Mestne knjižnice Ljubljana. Na njihovo pobudo smo jeseni 2025 v Knjižnici Šiška izvedli prvo delavnico učenja slovenščine za tujce, z izvajanjem tovrstnih delavnic pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Zato lahko ta vidik mobilnosti ocenimo kot pozitiven, saj je udeležencem omogočil vpogled v različne, bolj neformalne pristope za učenje jezika v knjižnicah.

Mobilnost je imela izrazit vpliv tudi na medgeneracijsko povezovanje ter izmenjavo znanj med udeleženci, kar se je pokazalo že v pripravljalnem obdobju, še posebej pa med samo izvedbo mobilnosti. Izmenjava znanj je potekala tako na jezikovnem področju, kot tudi pri pridobivanju digitalnih kompetenc, predvsem pri starejših udeležencih, kar je zajemalo spoznavanje in uporabo digitalnih navigacijskih orodij, orodij za digitalno komunikacijo pa tudi programov za deljenje slik in družbena omrežja. Tovrstno sproščeno neformalno deljenje znanj je pri starejših udeležencih spodbudilo samozavest pri uporabi digitalnih orodij. Udeleženci so ob tem prevzeli aktivno vlogo tudi pri nadaljnjem delovanju bralne skupine, saj so izrazili pripravljenost za njeno samostojno vodenje in vsebinsko soustvarjanje.

Kljub pozitivnim odzivom udeležencev, ki smo jih pridobili z anketo, in odzivom uporabnikov med samo mobilnostjo, je dolgoročne učinke skupinskih mobilnosti na kompetence udeležencev težko oceniti, na kar opozarja tudi Vodiškar (2025).  Nekoliko lažje lahko ocenimo vpliv izvedbe skupinske mobilnosti na knjižničarje, ki organizirajo mobilnosti in spremljajo skupine. V primeru skupinske mobilnosti v Valencijo, se je to, poleg spoznavanja delovanja tujih knjižnic, kazalo pri izboljšanju jezikovnih in digitalnih kompetenc ter izboljšanju znanj na področju organizacije dogodkov tako z administrativnega kot tudi vsebinskega vidika. Dolgoročnejši vpliv mobilnosti v MKL pa se kaže v pridobitvi novih mednarodnih povezav in z uvedbo nove storitve za uporabnike.

Zaključek

Skupinska mobilnost učečih se odraslih v Valencijo potrjuje, da lahko splošne knjižnice s premišljeno zasnovo in mednarodnim sodelovanjem učinkovito uresničujejo svojo vlogo odprtih učnih skupnosti ter pomembno prispevajo k razvoju ključnih kompetenc odraslih. Primer MKL kaže, da Erasmus+ mobilnosti za učeče se odrasle niso zgolj dodatek obstoječim knjižničnim dejavnostim, temveč njihova smiselna nadgradnja, ki povezuje bralno kulturo, jezikovno učenje, medkulturni dialog in izkustveno učenje v avtentičnem okolju.

Mobilnost je prispevala tudi k večji samozavesti udeležencev, večji motivaciji za nadaljnje sodelovanje v knjižničnih programih in krepitvi občutka pripadnosti skupini. Manj so bili zaznani učinki na področju trajnostnega razmišljanja, kar je izpostavilo pomen bolj sistematične didaktične umestitve teh vsebin že v pripravljalni fazi mobilnosti.

Tovrstni projekti krepijo tudi strokovne kompetence knjižničarjev, spodbujajo razvoj novih storitev ter utrjujejo mednarodna partnerstva, kar dolgoročno prispeva k razvoju knjižnice kot sodobne, odprte in inovativne institucije.

Viri in literatura

European Commission: Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture. (2024). Mobilnost učečih se odraslih: priročnik. Publications Office of the European Union. https://data.europa.eu/doi/10.2766/643287

Šefman, M. (2024). Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility«. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/popotnica-za-skupinsko-mobilnost-ucecih-se-odraslih-porocilo-o-tca-dogodku-good-practices-in-the-implementation-of-adult-learner-mobility/

Šinko, S. in Močilnikar, Š. (2024). Akreditacija Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih in njena uporaba v splošni knjižnici. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/akreditacija-erasmus-na-podrocju-splosnega-izobrazevanja-odraslih-in-njena-uporaba-v-splosni-knjiznici/

Šinko, S. (2024). Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/sedem-vprasanj-in-odgovorov-o-erasmus-izkusnje-iz-mestne-knjiznice-ljubljana/

Vodiškar, M. (2025). Od bralnih klubov do evropskih poti: mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. Knjižničarske Novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-bralnih-klubov-do-evropskih-poti-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana/

Vovk Iskrić, A. (2025). S knjigo v roki do Valencije: Erasmus+ mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/s-knjigo-v-roki-do-valencije-erasmus-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana

Zadravec, E., Plestenjak, Š. (2024). Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/clani-bralne-skupine-brati-inu-obstati-smo-obiskali-norvesko-prva-skupinska-mobilnost-ucecih-se-odraslih-erasmus-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/

Opomba

“Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“