What You Need to Know About AI: The Library 2.0 2026

17. februarja 2026 je potekal brezplačni spletni seminar z naslovom What You Need to Know About AI: The Library 2.0 2026, kjer je Crystal Trice prisotnim predstavila zanimive ugotovitve. Glavni namen seminarja je bil pregled trenutnega stanja umetne inteligence (UI) in etični izzivi s poudarkom na knjižničnem okolju ter vloga knjižničarjev v prihodnosti. Namenjen je bil zaposlenim v različnih knjižnicah.

Spletni seminar se je začel z ugotovitvijo, da smo pri uporabi UI na “točki preloma”. Raziskave namreč kažejo, da je več kot 60 % ljudi v zadnjega pol leta uporabilo generativno UI, kar pomeni, da tehnologija postaja tako rekoč del vsakdana.

Predavateljica je opisala trenutno stanje ter predstavila ugotovitve, da se UI razvija hitreje, kot ji večina zmore slediti. Poudarila je, da knjižničarji ne potrebujejo poglobljenega tehničnega znanja, temveč razumevanje, kako UI orodja spreminjajo informacijsko pokrajino.

V svojem predavanju je nanizala več vidikov vpliva UI na knjižnično dejavnost:

• prediktivna UI je že prisotna v sistemih za priporočanje vsebin (npr. Netflix, Amazon) in v knjižničnih sistemih za iskanje, kjer anonimizirano napovedujejo potrebe uporabnikov,
• orodja, kot so ChatGPT, Gemini in Claude, spreminjajo način ustvarjanja besedil. Knjižničarji jih že uporabljajo za pisanje osnutkov, “brainstorming” in komunikacijo, vendar ostajajo skrbi glede točnosti in avtorskih pravic,
• UI postaja nevidna, saj jo ponudniki vgrajujejo neposredno v programsko opremo, ki jo knjižnice že uporabljajo (npr. Microsoft Copilot, različni knjižnični katalogi in platforme kot je npr. Libby),
• najnovejši trend, kjer UI deluje kot samostojni “agent”, ki lahko opravlja kompleksne večstopenjske naloge (npr. avtomatizirano načrtovanje izobraževanj), kar bi lahko knjižnicam prihranilo ogromno časa.

Predavanje je izpostavilo več izzivov kot so halucinacije in točnost (generativna UI je zasnovana za ustvarjanje, ne za točnost, kar vodi do napačnih informacij) in transparentnost (raziskave kažejo, da ljudje manj zaupajo vsebinam, če vedo, da jih je ustvarila UI, zato morajo knjižnice najti ravnovesje med inovativnostjo in ohranjanjem zaupanja javnosti) ter vpliv na delovno silo (obstaja bojazen pred izgubo delovnih mest, vendar raziskave kažejo, da UI pogosto ne zmanjša obsega dela, temveč ga intenzivira, saj posamezniki prevzamejo več dela oz. projektov).

Predavateljica je še poudarila, da so knjižnice “človeški vodniki” v svetu tehnologije in da če se umaknejo s področja UI, bodo razvoj oblikovale le korporacije, ki ne delijo knjižničnih vrednot (zasebnost, etika, intelektualna svoboda).

Končna ugotovitev predavanja je bila, da prihodnost knjižnic v dobi UI ni odvisna od tehnologije same, temveč od izbir, ki jih knjižničarji sprejemajo vsak dan. Knjižnice morajo ostati zaupanja vreden prostor za raziskovanje, kritično presojo in učenje o novih orodjih.