Vtisi z 22. mednarodnega strokovnega posvetovanja potujočih knjižnic in festivala bibliobusov
22. mednarodno strokovno posvetovanje Sekcije za potujoče knjižnice z naslovom »Potujoča knjižnica kot knjižnični prostor« in festival bibliobusov sta potekala med 16. in 17. majem 2024 v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), na Kongresnem trgu in na Vegovi ulici v Ljubljani. Dogodek je bil posvečen tudi obeležitvi 50. obletnice Potujoče knjižnice Ljubljana. Mestna knjižnica Ljubljana ga je organizirala v sodelovanju z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Sekcijo za potujoče knjižnice.
Potujoča knjižnica MKL, ki deluje v posebej prirejenem avtobusu, ima za svoje uporabnike poseben pomen, saj izvaja knjižnično dejavnost na tistih segmentih, kjer ni organizirane knjižnične dejavnosti. Obiskuje kraje, ki so oddaljeni od stacionarnih knjižnic in tako zagotavlja dostop do knjižnega gradiva, informacij, knjig in kulture na splošno vsem, ki ne morejo zahajati v splošne knjižnice, ali pa je ta dostop omejen ali zelo otežen. Poleg podeželskih krajev obiskuje tudi posebne skupine uporabnikov, ranljive skupine v centrih za posebne potrebe, kot so Center Janeza Levca, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Rehabilitacijski institut Soča, domove starejših občanov, ženski zapor na Igu. Knjižnično dejavnost opravlja v Mestni občini Ljubljana in v občinah pogodbenih partnericah Mestne knjižnice Ljubljana. Potujoča knjižnica Ljubljana je ena od 13. potujočih knjižnic, ki delujejo v Sloveniji in se z njimi povezuje preko Sekcije za Potujoče knjižnice pri ZBDS (Potujoče knjižnice). Svoje uporabnike vzpodbuja pri razvoju bralne pismenosti, omogoča dostop do knjižnih in drugih informacijskih virov in je kulturna ustanova na kolesih, ki ima velik kulturni in družbeni pomen za lokalno skupnost.
Bibliobus notranjost. Foto: Neja Drevenšek
Posvetovanje poteka bienalno v različnih slovenskih krajih, tokrat je potekalo v Ljubljani. Tema posvetovanja z naslovom »Potujoča knjižnica kot knjižnični prostor« je bila posvečena posebnostim knjižničnega prostora v za ta namen predelanih vozilih, kot so avtobus, kamion, kombi. Na strokovnem posvetovanju so predavatelji predstavili posebnosti dela v tako prilagojenem vozilu in različne tehnične izvedbe, možnosti predelave teh specialnih vozil. Strokovno posvetovanje je bilo odlična priložnost za razpravo, izmenjavo znanj in izkušenj med udeleženci iz mednarodne skupnosti potujočih knjižnic. Organizacijska enota Potujoča knjižnica Ljubljana je v letu 2023 pridobila že peto vozilo po vrsti in v svojih 50. letih delovanja s svojo mrežo 47. postajališč ohranja svoje poslanstvo in je dodana vrednost stacionarnim knjižnicam. S tem, ko po vnaprej določenem letnem urniku prispe v kraj, pridobiva nove člane, ki sicer v knjižnico zaradi različnih vzrokov ne zahajajo. Že s svojo prisotnostjo je dobra motivacija za branje, marsikdo jo obišče zaradi samega vozila, nato pa sčasoma postane redni uporabnik. Mrežo postajališč potujoča knjižnica razvija v skladu s potrebami uporabnikov vsakega območja na podlagi izkušenj na samem terenu in na podlagi svojih zmožnosti. S svojimi storitvami je prilagojena bralcem in njihovi uporabi knjižničnega prostora, vsak kraj pa glede na statistiko obiska obiskuje 1x tedensko, 2x mesečno, 3x mesečno ali 1x mesečno po letnem urniku obiskov in pri tem upošteva Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice.
Godba. Foto: Marko Lakovič
Otvoritev Festivala bibliobusov v Ljubljani. Foto: Marko Lakovič
Dogodek smo pričeli s Festivalom bibliobusov, kjer se je zainteresirani strokovni in širši splošni javnosti na Vegovi ulici in Kongresnem trgu predstavilo 18 bibliobusov, in sicer 11 iz Slovenije, 6 iz Hrvaške in 1 iz Madžarske. Z dogodkom smo obeležili tudi 50. obletnico ljubljanskega bibliobusa. Program smo otvorili z glasbeno točko Godbe Vodice ter slavnostnimi nagovori dr. Aste Vrečko, ministrice za kulturo, Dejana Crneka, podžupana Mestne občine Ljubljana, Damjane Vovk, predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Tjaše Mrgole – Jukić, članice izvršnega odbora Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS in dr. Teje Zorko, direktorice Mestne knjižnice Ljubljana. V nadaljevanju smo k besedi povabili tudi prvo vodjo potujoče knjižnice Ljubljana Niko Pugelj, ki je prisrčno predstavila svoje doživljanje začetkov potujočega knjižničarstva pred petdesetimi leti. Podelili smo ji posebno zahvalo za opravljeno delo. Na oder smo povabili tudi vse voznike bibliobusov ter se jim posebej zahvalili za varno vožnjo in za ves trud pri opravljanju zahtevnega in odgovornega dela tako knjižničarja kot voznika bibliobusa. Posebno priznanje smo podelili Vinku Slovencu, ki se je upokojil v času od zadnjega srečanja sekcije. Sledila je predstavitev novo izdane knjige Ksenije Trs o potujočih knjižnicah Potujoči utrinki, ki je za bibliotekarsko stroko izjemnega pomena, saj kot prva obravnava delo potujočih knjižničarjev in vseh izzivov, ki jih pri svojem delu doživljajo. V knjigi je poleg osebnih pričevanj nekaterih domačih in tujih strokovnjakov s področja bibliotekarstva tudi pregled vseh potujočih knjižnic v Sloveniji s seznami njihovih zaposlenih od začetkov do danes. Osrednji del knjige predstavljajo utrinki pogovorov z raznimi zanimivimi uporabniki knjižnice ter razne hudomušne prigode, ki se ob obisku bibliobusa zgodijo na terenu. Še posebej je izpostavljen oseben, topel odnos, ki se stke med knjižničarji in bralci, posebej značilen ravno za potujoče knjižnice. O knjigi se je z avtorico iz Potujoče knjižnice Maribor pogovarjala Milena Pivec iz Založbe Pivec.
Vozniki bibliobusov. Foto: Marko Lakovič
Po zaključenem festivalskem delu dogodka smo po odmoru za kosilo nadaljevali v dvorani Knjižnice Otona Župančiča, kjer se je pričel prvi del dvodnevnega mednarodnega strokovnega posvetovanja, tokrat že 22. po vrsti. Posvetovanje je zaradi velikega odziva strokovne javnosti izjemoma potekalo dva dni, predavatelji iz Slovenije, Velike Britanije, Madžarske, Portugalske, Švedske, Hrvaške, Srbije, Nizozemske, Španije, Severne Makedonije, Litve in Bolgarije pa so predstavili zanimive projekte, ki jih organizirajo za svoje uporabnike in jih izvajajo tako na potujoči knjižnici kot tudi izven nje, na primer v specialnih zavodih in ustanovah. Predstavili so tudi razvoj in organiziranost mreže svojih postajališč, ki je specifična za vsako območje posebej, saj se prilagaja potrebam svojih uporabnikov in razvitosti mreže krajevnih knjižnic nekega območja. Izpostavljeno je bilo, da so potujoče knjižnice velika podpora matični knjižnici in njeni mreži krajevnih knjižnic, saj so odlična motivacija za branje in pridobivanje novih članov, ki sicer v knjižnice zaradi različnih vzrokov, ovir ali manjšega interesa ne zahajajo. Z obiskom bibliobusa v domačem kraju okolje kulturno zaživi in v času obratovanja na posameznem postajališču potujoča knjižnica postane prostor srečevanja domačinov, prostor živahne razprave o prebranih knjigah kot tudi o vsakdanjih temah. S tem ustvari močno »zaledje« bralcev in je pogosto tudi prvi stik otroka s knjigo. Marsikateri od uporabnikov potujoče knjižnice, ki ima možnost prevoza, nato začne obiskovati tudi krajevno knjižnico. Otroci, ki jo obiščejo s starši ali samostojno, v prijetnem in zanimivem knjižničnem prostoru pridobijo bralne navade ter ob brskanju kvalitetno preživijo svoj prosti čas.
Mednarodno strokovno posvetovanje. Foto: Ingrid Verdnik Pal
Predavatelji so predstavili različne načine dela potujočih knjižničarjev, ki se razlikujejo od dela knjižničarjev v stacionarni splošni in šolski knjižnici že zaradi nekaterih posebnosti takega načina dela. Na svoj edinstven, topel način je delo potujočega knjižničarja predstavila Ksenija Trs iz Mariborske potujoče knjižnice. Izpostavljeno je bilo, zakaj je izredno pomembno, da imajo potujoče knjižnice lastno zalogo gradiva in prilagojene, »daljše« roke izposoje kot stacionarne knjižnice ter zakaj ima večina potujočih knjižnic brezplačno članstvo za vse svoje uporabnike. Opozorila je tudi na težje pogoje dela v skladiščih in na samem terenu ter na njena prizadevanja po dodatku za posebne pogoje dela, ki je trenutno v postopku obravnave na nivoju vlade RS. Na predavanju Iana Stringerja iz Velike Britanije smo prisluhnili predstavitvi nekaterih preteklih festivalov potujočih knjižnic v tujini, še posebej je bilo zanimivo slišati, kako je bilo na prvem slovenskem srečanju bibliobusov pred 30. leti na Bledu. Med odmori smo si lahko ogledali fotografije z raznih srečanj potujočih knjižnic po svetu, ki jih je predavatelj prinesel s seboj. V nadaljevanju predavanj je bila s predstavitvijo novo izdane knjige »Homens Livro«, v prevodu »Človek kot knjiga«, posebej izpostavljena socialna vloga potujočih knjižnic, ki je bila izredno pomembna tako v preteklosti kot je še vedno tudi v sedanjosti. Na slikovit način jo je predstavil portugalski potujoči knjižničar in pisatelj Rui Guedes skupaj s Carlosom Marta Ferreira in Bentom Ramiresom. Socialno vlogo potujočih knjižnic so s posebno kratko predstavo, ki jo izvajajo v domu starejših, zbrani publiki predstavili Tjaša Mrgole Jukić skupaj s svojo ekipo iz Potujoče knjižnice Ptuj. Izredno navdihujoče je bilo tudi predavanje v virtualnem okolju švedskega predstavnika Albina Berggrena, ki je predstavil nova, v celoti električna bibliobusa iz Göteborga, ki imata umetniško in pravljično oblikovan knjižnični prostor z domiselno, inovativno notranjo opremo.
Na okrogli mizi so bile predstavljene različne tehnične rešitve predelave teh specialnih vozil za potrebe izvajanja knjižničnih storitev. Prisotni so lahko dobili vtis, zakaj je vsako vozilo unikatno, prilagojeno specifičnim potrebam svojih območij in zakaj ta tema zaposlene v potujočih knjižnicah še posebej zanima. Nekateri bibliobusi so tako izdelani na podvozju avtobusa, drugi pa na podvozju kamiona ali kombiniranega vozila in s tem je pri načrtovanju knjižničnega prostora potrebno prilagajanje s tehnično in notranjo opremo na različne načine. Med drugim je bila izpostavljena tudi tema o raznih načinih pridobivanja sredstev za nov bibliobus ter izpostavljen zahteven postopek priprave vse dokumentacije, ki je potrebna za uspešno izvedbo zamenjave dotrajanega vozila z novim, modernejšim. Delovna skupina za tehnične rešitve v potujočih knjižnicah je izrazila željo, da bi se postopek priprave tehnične dokumentacije standardiziral za vse različne tipe vozil potujočih knjižnic, potrebovali bi tudi pomoč posebne službe pri prijavah na razpis Ministrstva za kulturo za nakup nove potujoče knjižnice. Na posebna tehnična vprašanja je odgovarjal Uroš Erdani iz podjetja AS Domžale, ki je eno od podjetij, ki se ukvarja s predelavo specialnih vozil. Okroglo mizo je vodil Rok Ulaga, knjižničar-voznik Potujoče knjižnice Postojna v sodelovanju z Markom Jeramom, knjižničarjem-voznikom Potujoče knjižnice Ajdovščina, pri pogovoru pa so sodelovali še ostali člani novo ustanovljene delovne skupine pri Sekciji za potujoče knjižnice.
S strokovnim posvetovanjem smo med drugim opozorili tudi na okrogle obletnice Koprskega, Ljubljanskega in Mariborskega bibliobusa, ki svoje poslanstvo opravljajo že 50 let (Potujoča knjižnica 1974). Prav dolgoletna tradicija obiskovanja krajev poskrbi za to, da se kraj kulturno razvije in je pomembna za to, da je na nekem postajališču potujoče knjižnice dober obisk, saj v bibliobus marsikje zahaja že tretja generacija vaščanov. Preko številnih praktičnih predstavitev je bilo poudarjeno, da vsako na novo ustanovljeno postajališče potrebuje čas, da med uporabniki dolgoročno zaživi, torej mreže postajališč ni priporočljivo radikalno spreminjati v kratkem časovnem obdobju in brez predhodne preučitve situacije na samem terenu. Z ukinitvijo postajališč v nekaterih krajih lahko osrednja ali krajevna knjižnica izgubi pomemben delež uporabnikov, ki zaradi različnih vzrokov ne zahajajo v stacionarne knjižnice. Potujoča knjižnica je namreč najbolj namenjena prav tem ranljivim skupinam uporabnikov na pogosto demografsko ogroženih območjih in je mnogokrat edina javna storitev v nekem kraju. Iz navedenega razloga je tudi močna podpora stacionarni knjižnici pri dostopnosti do knjižničnega gradiva in informacij ter pri koriščenju ostalih knjižničnih storitev. Pomembni so tudi obiski v domovih starejših, šolah in vrtcih v zaledju večjih naselij ter obiski zamejskih Slovencev preko meja naše države.
Potujoča knjižnica kot knjižnični prostor je v slovenskem in mednarodnem prostoru pomembna tema za splošne knjižnice. Vlogo, pomen potujočih knjižnic, ki dopolnjujejo in podpirajo delovanje mreži splošnih knjižnic, pa smo predstavili širši strokovni javnosti, saj je bilo strokovno posvetovanje precej odmevno tudi v nacionalnih medijih in so se ga udeležili predstavniki različnih bibliotekarskih institucij. Obiskalo ga je namreč več kot 120 poslušalcev, dvodnevni program pa je bil zelo bogat. S tem tematskim mednarodnim posvetovanjem sta Mestna knjižnica Ljubljana in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije odprli to pomembno temo na nivoju celotne mreže slovenskih splošnih knjižnic ter tudi v širšem mednarodnem prostoru in predstavili izreden kulturno-informacijski pomen za lokalne skupnosti, ki ga imajo potujoče knjižnice.
Vsi povzetki petindvajsetih strokovnih prispevkov, ki so bili predstavljeni med 16. in 17. majem 2024 v Ljubljani, so dostopni na spletni strani dogodka na ZBDS.