Preskoči na glavno vsebino
Knjižničarske novice

Vsebine za ranljive skupine obiskovalk in obiskovalcev Knjižnice Velenje

  • Metka Pivk Srdič, Knjižnica Velenje
Arhiv knjižnice
Slika prikazuje knjižnično zbirko Lažje berem, ki je namenjena izboljšanju dostopnosti gradiva za različne skupine uporabnikov. Na policah so zbrane knjige in drugo gradivo, označeno z jasnimi simboli za brajico, znakovni jezik, disleksijo, večji tisk, zvočne knjige in lahko berljivo gradivo.

Izvleček

Vsakoletni cilj zaposlenih v Knjižnici Velenje je med knjižne police privabiti različne uporabnike in delovati vključevalno in povezovalno. Knjižnica odlično sodeluje z ustanovami in društvi v lokalnem okolju, ki združujejo ljudi s posebnimi potrebami oziroma takšnimi, ki za obisk knjižnice ali branje potrebujejo kakršnekoli prilagoditve. Knjižnica za ranljive skupine uporabnikov izvaja celovit sklop raznolikih vsebin ter jih na podlagi izhodišč in usmeritev različnih strok pripravlja in izvaja v tesnem sodelovanju z različnimi organizacijami. Z zbirkami knjižnega in neknjižnega gradiva ter prireditvami, razstavami, delavnicami in drugimi dogodki uspešno nagovarja vse prepoznane ciljne skupine uporabnikov knjižnice z različnimi posebnimi potrebami. V partnerstvu z ustanovami in nevladnimi organizacijami s področij zdravstva in sociale ter vzgoje in izobraževanja je velenjska knjižnica oblikovala vrsto vsebinskih sklopov, ki so stalnica njenega delovanja in pomembno prispevajo k opravljanju njenega temeljnega poslanstva.

Ključne besede: ranljive skupine, osebe, ki potrebujejo prilagoditve, splošne knjižnice, Knjižnica Velenje

Uvod

»Knjižnice morajo biti varen, spoštljiv in vključujoč prostor za vse brez razlik, zato odločno zavračamo kakršno koli obliko izključevanja ali nasilja. Do okolja in družbe imamo odgovoren odnos. S svojimi ravnanji želimo prispevati k trajnostnemu razvoju ter spodbujati kritično presojo, družbeno odgovornost in opolnomočeno aktivno državljanstvo.« (Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 2025)

V prispevku je predstavljen primer dobre prakse celostnega sklopa vsebin za ranljive skupine obiskovalk in obiskovalcev Knjižnice Velenje. Ker že vrsto let opažamo izredno pozitivne učinke medresorskih povezovanj, je v prispevku različnim načinom sodelovanja z ustanovami in nevladnimi organizacijami iz lokalnega okolja namenjena posebna pozornost.

Eno osnovnih načel splošnih knjižnic je načelo dostopa za vse. V Knjižnici Velenje se zavedamo, da imajo vsi ljudje pravico do branja in pridobivanja informacij, zato namenjamo posebno skrb ciljnim skupinam, ki potrebujejo našo podporo in prilagoditve (Za uporabnike, ki potrebujejo prilagoditve, Knjižnica Velenje). Ponujamo jim brezplačno članarino in osebni pristop ter brezplačno dostavo knjig na dom bolnim, ostarelim in invalidom. Da bi jim knjižnico in knjige še bolj približali, smo leta 2022 uvedli posebno zbirko, ki zajema gradivo v okviru šestih skupin (brajica, disleksija, večji tisk, zvočne knjige, znakovni jezik in lahko branje).

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (Pureber, 2025) v stebru 3: Kultura za trajnostno prihodnost opredeljuje vlogo kulture pri zdravju in dobrem počutju. Eden od ciljev Agende 2030 je skrb za zdravo življenje in spodbujanje splošnega dobrega počutja v vseh življenjskih obdobjih. V okviru tega cilja bo kultura prispevala h krepitvi preventivnih ukrepov na področju duševnega zdravja in dobrega počutja ter prizadevanj za zgodnje opozarjanje na tveganja za zdravje ter njihovo zmanjševanje in obvladovanje. Cilj sledi nadgradnji obstoječih pilotnih modelov, ki kulturne vsebine vključujejo bodisi v zdravstvene ter druge ustanove bodisi poudarjajo vpliv kulture na zdravje in dobro počutje. Uspešne pilotne modele povezuje v sistem družbenega predpisovanja, bolj znanega kot Kultura na recept, ki posameznikom kot dopolnjujoči del preventive ali zdravljenja omogoča dostop do različnih kulturnih dejavnosti v vlogi občinstva, predvsem pa v vlogi aktivnih soudeležencev ustvarjalnih procesov pod vodstvom za to usposobljenih strokovnih delavcev. Kultura je pomembna pri preprečevanju nastanka duševnih motenj in starostne krhkosti, podpori zdravljenju ali obvladovanju duševnih in nevroloških motenj ter kroničnih bolezni ter pri akutni oskrbi in oskrbi ob koncu življenja. Na zdravje pozitivno vpliva v vseh življenjskih obdobjih, še posebej nepogrešljiva je pri mladih in starejših. O pozitivnem vplivu kulture na zdravje in dobro počutje pričajo številne tukajšnje in mednarodne raziskave, k tem smernicam pa poziva tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

K tesnemu in intenzivnemu medresorskemu povezovanju nas usmerja tudi Lokalni program kulture Mestne občine Velenje 2022–2027, ki smernice opredeljuje tako: Kulturna politika je intenzivno povezana z drugimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi javnimi politikami ter razvojnimi programi, s katerimi si deli številne skupne cilje. Lokalni program kulture je usmerjen v širitev polja kulture in povezovanje s socialnimi, vzgojno-izobraževalnimi in gospodarskimi vsebinami ter drugimi področji človekovega delovanja.

Knjižnica Velenje na področju dela z različnimi ranljivimi skupinami izvaja zelo podobne programe kot druge splošne knjižnice, ponaša pa se tudi z nekaterimi specifičnimi vsebinami, ki so nastale v koprodukciji s posameznimi organizacijami iz lokalnega okolja. Skupaj tvorijo ponudbo storitev, ki zelo dobro zadovoljujejo potrebe našega okolja. V nadaljevanju bodo predstavljeni primeri dobre prakse, iz katerih je razvidno, da se v knjižnici trudimo zajeti čim širši nabor uporabnikov, ki potrebujejo kakršnekoli prilagoditve.

1 Otroci v stiski

1.1 Varna točka

Varna točka je označen javni prostor, namenjen otrokom in mladostnikom v starosti med 5. in 18. letom, da se vanj zatečejo v primeru kakršnekoli stiske na mestnih ulicah (so se izgubili, grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priče kaznivemu dejanju …). Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (frizerski salon, lekarna, knjižnica, knjigarna, mladinski center …), ki zadostujejo kriterijem za Varno točko in kjer je prisotno usposobljeno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke v osebni stiski trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč (Unicef varne točke).

1.2 Skrb za duševno zdravje otrok

V Knjižnici Velenje so v sodelovanju s Centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Velenje pripravili zgibanko Slikanice: pot do otrokovega doživljanja. Priporočeno gradivo lahko otrokom in njihovim staršem pomaga pri premostitvi majhnih ali velikih težav, ki rade potrkajo na vrata, pri razumevanju notranjega doživljanja in odkrivanju možnih rešitev. Teme, ki so poudarjene, so: odnosi, družina, socialno okolje, čustva, vedenje, različnost in razvojne naloge.

1.3 Osebe s posebnimi potrebami

Knjižnica odlično sodeluje z ustanovami in društvi v lokalnem okolju, ki združujejo ljudi s posebnimi potrebami. Tako varovancem Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) nudijo različne oblike bibliopedagoškega dela (pravljične ure, vodstvo po knjižnici, odprtja razstav (v okviru katerih predstavijo svoje izdelke), sodelovanje pri Pikini bralni znački, Bralni znački v lahkem branju in projektu Rastem s knjigo …). Vsako leto skupaj zaznamujejo mednarodni dan Downovega sindroma (21. 3.), mednarodni dan avtizma (2. 4.) in mednarodni dan lahkega branja (28. 5.).

2 Gibalno ovirani

2.1 Dostop do knjižnice

Knjižnica Velenje je umeščena v stavbo nekdanjega trgovskega središča in že 20 let domuje v prvem nadstropju. Dostop je mogoč po stopnicah ali z dvigalom. Za gibalno ovirane je torej na voljo dovolj široko dvigalo, da je vstop vanj mogoč tudi z invalidskim vozičkom. Samo gibanje po knjižnici pa je tudi preprosto, saj je celoten del, namenjen uporabnikom, brez stopnic.

3 Slepi in slabovidni

V skrbi za slepe in slabovidne osebe zaposleni v Knjižnici Velenje redno sodelujejo s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne. V letu 2025 so še obogatili zbirko zvočnih knjig, ki jih večinoma dobijo v dar od izdajatelja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Večinoma so to dela slovenskih avtorjev (romani, kratka proza) za odrasle in tudi za mladino. Uporabniki vedno bolj posegajo po zvočnih knjigah, ne samo osebe s posebnimi potrebami, ampak tudi starejša populacija, ki ima težave z vidom. Članom so zvočne knjige na voljo prek aplikacije Audibook.

V skladu z zahtevami Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij so prilagodili spletno stran knjižnice:

  • izbira kontrastne barvne sheme,
  • izbira druge pisave in velikosti,
  • izbira pisave za uporabnike z disleksijo,
  • večja velikost kurzorja miške,
  • skok na glavno vsebino, ki je kot prva povezava dostopna s tabulatorjem na vseh straneh,
  • pomik po meniju s smernimi tipkami ali tabulatorjem in skok s postavke podmenija na nadrejeno postavko s tipko ESC,
  • prikaz trenutne lokacije tabulatorja,
  • samodejni skok tabulatorja v pojavno okno,
  • izhod iz pojavnega okna s tipko ESC.

3.1 Elektronska lupa in druga oprema

Za vse, ki slabše vidijo, so na voljo lupe za branje (različne lupe z osvetlitvijo za lažje branje, namenjene slabovidnim), bralna očala (z možnostjo izposoje); računalnik –  aktivacijski ključ KSS. Namizna elektronska lupa pa omogoča do 90-kratno povečavo ter namestitev želene barvne slike in izbiro med štirimi možnostmi barvnih kontrastov, odvisno od okvare vida.

Na fotografiji je prikazana elektronska lupa (videopovečevalnik), ki slabovidnim in osebam z okvarami vida omogoča povečavo tiskanega gradiva ter lažje branje besedil in slik. Takšna asistivna tehnologija izboljšuje dostop do informacij in omogoča enakovrednejšo uporabo knjižničnih storitev.

Slika 1: Član uporablja elektronsko lupo za branje tiskanega gradiva (foto: arhiv knjižnice)

3.2 Talne označbe

Od dvigala do vstopa v knjižnico in do izposojevalnega pulta se vije taktilna pot, ki omogoča lažjo orientacijo slepim in slabovidnim osebam. Pri izposojevalnem pultu pa uporabnikom na pomoč priskoči strokovno osebje knjižnice.

4 Gluhi in naglušni

4.1 Slušna zanka

Slušna zanka je namenjena uporabnikom slušnih aparatov – naglušnim osebam in jim omogoča udobno in nemoteno poslušanje izgovorjenega. Slušna zanka je vgrajena v preddverju knjižnice, kjer občasno v sodelovanju z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih Velenje pripravijo prireditev ali dogodek.

5 Osebe, ki pri branju potrebujejo prilagoditve

5.1 Zbirka Lažje berem

Posebna zbirka Lažje berem (oblikovana po vzoru Kompetenčnega centra za lahko branje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika) ni pomembna le za uporabnike ciljnih skupin, ki potrebujejo prilagoditve in podporo, ampak daje možnost vpogleda v raznolikost bralnih zmožnosti prav vsem ljudem. Prilagoditve za branje so lahko trajne (zaradi poškodbe, osebe s posebnimi potrebami) ali pa začasne (po kapi, priseljenci, ki se šele učijo jezika). Nujno je, da je bralna kultura omogočena vsem, tudi tistim, ki berejo s težavo, ampak radi berejo. Različnost je prisotna tako v knjigah kot pri ljudeh, možnosti za branje pa naj bodo enake za vse. V posebni zbirki Lažje berem je knjižno in neknjižno gradivo, primerno za osebe z okvarami vida, disleksijo, motnjami v duševnem razvoju, pa tudi za oklevajoče bralce in priseljence, ki še ne obvladajo dobro slovenskega jezika oziroma se ga učijo. Zbirka je na posebnem mestu v knjižnici in dobro označena, tako s tablami kot s piktogrami, ki nakazujejo šest skupin: disleksija, brajica, znakovni jezik, zvočne knjige, večji tisk in lahko branje. Gradivo, ki je postavljeno v sklopu zbirke Lažje berem, je v katalogu COBISS/OPAC ustrezno označeno, in sicer LB disleksija, LB brajica, LB znakovni jezik, LB zvočne knjige, LB večji tisk in LB lahko branje. Uporabniki so zbirko lepo sprejeli. Najbolj se izposojajo knjige v lahkem branju, za dislektike in tiste z večjim tiskom. Knjižnica nenehno skrbi, da se zbirka sproti ažurira (septembra 2026 je zbirka zajemala 1234 enot gradiva).

Poleg zbirke so postavili tudi omaro z bralnimi pripomočki (lupe, bralna očala in ravnila za dislektike, ki omogočajo lažje branje in prehajanje iz vrstice v vrstico).

Fotografija prikazuje zbirko bralnih pripomočkov v knjižnici, ki vključuje lupe, bralna očala, bralna ravnila za osebe z disleksijo ter druge pripomočke za lažje branje. Ti pripomočki povečujejo dostopnost knjižničnih storitev za slabovidne osebe, osebe z disleksijo in druge uporabnike z bralnimi težavami.

Slika 2: Omara z bralnimi pripomočki, med katerimi so povečevalna očala, lupe in drugi pripomočki za pomoč pri branju (foto: arhiv knjižnice)

5.2 Storitve in dejavnosti

Osebe, ki pri branju potrebujejo prilagoditve, so deležne osebnega pristopa. Strokovni delavci jih napotijo k zbirki Lažje berem in jim svetujejo o primernem gradivu. V zbirki Lažje berem je tudi gradivo za t. i. nadomestno dopolnilno komunikacijo. Knjižnica se je povezala z društvom Mavrica izzivov iz Ljubljane, ki ji je podarilo gradivo za nadomestno dopolnilno komunikacijo (NDK) h knjigam za mlajše uporabnike. Dodatno gradivo vsebuje fotografije, risbe in simbole, ki pomagajo otrokom pri razumevanju literarne vsebine. Tako imajo otroci z motnjami v govorno-jezikovni komunikaciji enakovredne možnosti za razumevanje besedila. Z uporabo NDK se za posameznika, ki ima težave z govorom, poveča možnost aktivnega sodelovanja in sporazumevanja z ljudmi tudi v širšem okolju in s tem večjega vključevanja v družbo.

Ob vzpostavitvi zbirke Lažje berem in predvsem ob sodelovanju s Centrom za vzgojo in izobraževanje (CVIU) Velenje se je pokazala potreba po pripravi priporočilnega seznama, ki ga od leta 2023 izvajajo v obliki Bralne značke v lahkem branju. Vsakoletna zaključna podelitev priznanj se izvede ob mednarodnem dnevu lahkega branja (28. 5.).

Slika prikazuje osebe, ki so sodelovale pri bralni znački.

Slika 3: Zaključek Bralne značke v lahkem branju z igralcem Jernejem Kuntnerjem (foto: arhiv knjižnice)

5.3 Produkcija publikacij v lahkem branju

Haramija in Knapp v knjigi Lahko je brati (2019) predstavita štiri stopnje lahkega branja in izpostavita posebnosti pri različnih skupinah lahkega branja. Knjige v lahkem branju so tako namenjene osebam z omejenim znanjem jezika (otroci, priseljenci, nevešči bralci), osebam s posebnimi potrebami (osebe z motnjami v duševnem razvoju, ljudje z demenco, ljudje po kapi ali poškodbi glave, ljudje s težavami sluha in vida, ljudje z motnjami avtističnega spektra, ljudje z govornimi in jezikovnimi motnjami, ljudje s težavami v duševnem zdravju ter starostniki).

Knjižnica Velenje skrbi za izjemno močno založniško produkcijo. Vsako leto izda vsaj pet publikacij. V kontekstu lahkega branja pa je izdala ali pomagala izdati tri publikacije: Pika Nogavička v lahko berljivi obliki (2023) v sodelovanju s CVIU Velenje in dr. Aksinjo Kermauner ter knjigo Mateje Meh in Ane Medved Linasi Ko besede pobožajo (2025): zbirka haikujev tudi v sodelovanju s CVIU Velenje. V letu 2026 pa so izdali Vodnik po knjižnici Velenje v lahkem branju, pri čemer so bili testni bralci učenci CVIU Velenje.

Slika prikazuje naslovnico vodnika.

Slika 4: Vodnik po knjižnici v lahkem branju (foto: arhiv knjižnice)

Posebne pozornosti v slovenskem prostoru pa je bila deležna knjiga Luke Lorgerja Življenje z Downovim sindromom. Gre namreč za prvo knjigo, ki jo je v celoti napisala oseba z Downovim sindromom, izdala in založila pa jo je Knjižnica Velenje. Knjiga je izšla na pobudo Darje Fišer, ki je bila dolgoletna ravnateljica in Lukova mentorica v VDC SAŠA Velenje. Ker je Luka izjemno vedoželjen in samostojen štiridesetletnik, je bil takoj za akcijo. In tako je nastala knjiga, ki predstavi Downov sindrom ter Lukovo življenje.

Slika prikazuje naslovnico knjige z naslovom Življenje z downovim sindromom. Na naslovnici fant v rokah drži psa.

Slika 5: Naslovnica knjige Življenje z Downovim sindromom (foto: arhiv knjižnice)

5.4 Lahko branje za bistri um

V letu 2025 se je Knjižnica Velenje pridružila projektu Lahko branje za bistri um, ki je nagovarjal osebe po 65. letu, ki morda že opažajo prve znake upada kognitivnih sposobnosti. Osrednja ideja projekta je skrb za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših z uporabo prilagojenih vaj in metod lahkega branja, ki omogoča boljše razumevanje besedil tudi osebam z demenco ali drugimi kognitivnimi izzivi. Projekt, ki je trajal od marca 2025 do konca avgusta 2026, se je izvajal v okviru intervencije LEADER in ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji v projektu so bili Zavod Aktivna starost, Deos, d. o. o., PE Zimzelen Topolšica, Knjižnica Velenje, PE Šmartno ob Paki in Zavod Risa, PE Mozirje. Ob rednih srečanjih (60 delavnic) so v partnerstvu pripravili še priročnik s kognitivnimi vajami in vsebino lahkega branja in medgeneracijskih dogodkov ter izdajo knjige Lovro Kuhar – Prežihov Voranc Solzice, ki jo je Zavod Risa priredil v lahko branje. Pripravili so tudi devet medgeneracijskih dogodkov in tri testiranja udeležencev z namenom ugotoviti stanje na začetku delavnic, med njimi in po njih.

Fotografija prikazuje medgeneracijski dogodek v knjižnici, ki spodbuja vključevanje ljudi različnih starosti in sposobnosti. Prostorna in pregledna postavitev sedežev omogoča sodelovanje širokemu krogu obiskovalcev, tudi osebam z omejeno mobilnostjo, ter prispeva k dostopnemu in vključujočemu kulturnemu okolju.

Slika 6: Medgeneracijsko srečanje pri projektu Lahko branje za bistri um (foto: arhiv knjižnice)

6 Starostniki

6.1 Demenci prijazna točka

Leta 2024 so v Knjižnici Velenje v sodelovanju z Nacionalnim strokovnim združenjem za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija pridobili naziv Demenci prijazna točka (DPT). Eden izmed načinov ozaveščanja o demenci je tudi odpiranje demenci prijaznih točk, ki jih je po Sloveniji res že veliko. Zasnovane so za podporo osebam z demenco in njihovim svojcem v lokalnem okolju, njihov namen pa je prispevati k večjemu razumevanju demence ter zagotoviti pomoč in podporo vsem, ki se znajdejo v tej situaciji. Ob prejetju znaka DPT se je knjižnica zavezala, da bo poskrbela za ustrezno in nenehno usposabljanje izbranih strokovnih delavcev ter pripravo izobraževanj na to temo (Demenci prijazna točka, Knjižnica Velenje).

Fotografija prikazuje Demenci prijazno točko v knjižnici, kjer so uporabnikom na voljo informativno in strokovno gradivo o demenci. Takšna zbirka spodbuja ozaveščanje, nudi podporo osebam z demenco ter njihovim svojcem in prispeva k dostopnejšemu, vključujočemu knjižničnemu okolju.

Slika 7: Demenci prijazna točka (foto: arhiv knjižnice)

6.2 Bralne urice in bralna čajanka

Knjižnica Velenje je v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih Velenje maja 2010 začela bralne urice za starejše. Te so namenjene stanovalcem doma, ki težko berejo in jim je knjiga iz zdravstvenih razlogov težje dostopna. Skupno branje in pogovor pa poglabljata tudi medsebojne odnose, nas ohranjata duševno sveže in omogočata kakovostnejše preživljanje prostega časa. Bralne urice potekajo enkrat na mesec v Domu za varstvo odraslih Velenje.

Prav tako enkrat na mesec poteka t. i. bralna čajanka, in sicer v sodelovanju z DEOS, Centrom starejših Zimzelen Topolšica. V tem sklopu potekata pravzaprav dve čajanki, ena za varovance doma in ena, ki je posebej prilagojena osebam z demenco.

7 Sodelovanje z ustanovami

Knjižnica Velenje se vseskozi povezuje z različnimi lokalnimi ustanovami, ki se vsaka na svoj način ukvarja z ranljivimi skupinami ali osebami z oviranostmi. V nadaljevanju so naštete te ustanove, opisan pa je tudi način sodelovanja. Sodelovanje je pomembno predvsem zaradi širokega kroga uporabnikov, ki jih na ta način lažje dosežemo, in ko enkrat sprejmejo knjižnico kot prostor srečevanj in druženj, jo redno obiskujejo.

7.1 Zdravstveni dom Velenje

Pod okriljem Zdravstvenega doma Velenje deluje Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ker se vedno več otrok in mladostnikov sooča z duševnimi stiskami, so bibliotekarke v knjižnici pripravile zloženko z gradivom, ki bi bilo v pomoč predvsem staršem, posredno pa seveda otrokom, saj se z ustreznimi in primernimi knjigami da rešiti marsikatero težavo.

7.2 Center za vzgojo in izobraževanje (CVIU) Velenje

CVIU Velenje je ustanova, katere poslanstvo je skrb za otroke z motnjo v duševnem razvoju vseh kategorij, torej takšnih z lažjo motnjo, zmerno težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. In prav zanje so v knjižnici oblikovali že omenjeno posebno zbirko Lažje berem ter pripravili nabor priporočenih knjig v okviru Bralne značke v lahkem branju. Poleg tega v knjižnici organizirajo mesečna srečanja ter jim nudijo prostor in priložnost za predstavitve njihovih izdelkov v obliki razstav.

7.3 Dom za varstvo odraslih Velenje in DEOS, Center starejših Zimzelen Topolšica

V obeh domovih se trudijo, da bi varovanci jesen življenja preživeli čim bolj dostojno in kakovostno. Dejavnosti, ki jih ponujajo, so tudi bralne urice in bralne čajanke. Namenjene so vsem, ki si želijo prisluhniti zgodbam in se o njih pogovarjati. Bolj aktivni lahko sodelujejo pri Bralni znački za odrasle. Tisti, ki že težje berejo, vendar imajo še kljub temu željo po branju, pa se lahko pridružijo Bralni znački v lahkem branju.

8 Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Splošne knjižnice so seveda namenjene prav vsem uporabnikom. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (Brenčič idr., 2018, str. 47) poudarjajo knjižnične vloge, program proaktivne knjižnice v lokalnem okolju in pomembnost vključevanja v družbo. V tem poglavju so posebej izpostavljene ranljive skupine in njihova vključenost v družbo. Prav zato je sodelovanje z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo prav te skupine, za knjižnice, seveda tudi za Knjižnico Velenje, izjemno pomembno.

8.1 Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje

Andragoško društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje daje svojim slušateljem možnost, da prosti čas preživljajo aktivno in smiselno. Z rednim učenjem spreminjajo sebe, gradijo odnose z drugimi, širijo socialno mrežo, se vključujejo v družbo in si s tem zagotavljajo kakovostno starost. S Knjižnico Velenje sodelujejo predvsem pri predstavitvi svojih izdelkov na številnih razstavah ali pa pripravijo v prostorih knjižnice promocijo za svoje nove člane s predstavitvijo svojih programov.

8.2 Slovensko društvo Hospic – Območni odbor Velenje

Društvo Hospic pomaga umirajočim bolnikom in njihovim svojcem lajšati trpljenje z zagotavljanjem celostne sočutne oskrbe in vzgoje ter zagovorništvom vsakega, ki si bo izbral živeti do konca v domačem ali domu podobnem okolju. Knjižnica Velenje lahko pri tem pomaga z organizacijo različnih predavanj in srečanj.

8.3 Društvo Hiša Velenje

Društvo Hiša je društvo za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin; je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na področju namestitvene podpore in pomoči pri ohranjanju človeškega dostojanstva. Knjižnica Velenje je leta 2025 v sodelovanju z društvom izdala knjigo Podobe brezdomstva in pripravila predstavitev v prostorih knjižnice.

6.2 Bralne urice in bralna čajankaKnjižnica Velenje je v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih Velenje maja 2010 začela bralne urice za starejše. Te so namenjene stanovalcem doma, ki težko berejo in jim je knjiga iz zdravstvenih razlogov težje dostopna. Skupno branje in pogovor pa poglabljata tudi medsebojne odnose, nas ohranjata duševno sveže in omogočata kakovostnejše preživljanje prostega časa. Bralne urice potekajo enkrat na mesec v Domu za varstvo odraslih Velenje.
Prav tako enkrat na mesec poteka t. i. bralna čajanka, in sicer v sodelovanju z DEOS, Centrom starejših Zimzelen Topolšica. V tem sklopu potekata pravzaprav dve čajanki, ena za varovance doma in ena, ki je posebej prilagojena osebam z demenco.

7 Sodelovanje z ustanovami
Knjižnica Velenje se vseskozi povezuje z različnimi lokalnimi ustanovami, ki se vsaka na svoj način ukvarja z ranljivimi skupinami ali osebami z oviranostmi. V nadaljevanju so naštete te ustanove, opisan pa je tudi način sodelovanja. Sodelovanje je pomembno predvsem zaradi širokega kroga uporabnikov, ki jih na ta način lažje dosežemo, in ko enkrat sprejmejo knjižnico kot prostor srečevanj in druženj, jo redno obiskujejo.
7.1 Zdravstveni dom Velenje
Pod okriljem Zdravstvenega doma Velenje deluje Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ker se vedno več otrok in mladostnikov sooča z duševnimi stiskami, so bibliotekarke v knjižnici pripravile zloženko z gradivom, ki bi bilo v pomoč predvsem staršem, posredno pa seveda otrokom, saj se z ustreznimi in primernimi knjigami da rešiti marsikatero težavo.
7.2 Center za vzgojo in izobraževanje (CVIU) Velenje
CVIU Velenje je ustanova, katere poslanstvo je skrb za otroke z motnjo v duševnem razvoju vseh kategorij, torej takšnih z lažjo motnjo, zmerno težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. In prav zanje so v knjižnici oblikovali že omenjeno posebno zbirko Lažje berem ter pripravili nabor priporočenih knjig v okviru Bralne značke v lahkem branju. Poleg tega v knjižnici organizirajo mesečna srečanja ter jim nudijo prostor in priložnost za predstavitve njihovih izdelkov v obliki razstav.
7.3 Dom za varstvo odraslih Velenje in DEOS, Center starejših Zimzelen Topolšica
V obeh domovih se trudijo, da bi varovanci jesen življenja preživeli čim bolj dostojno in kakovostno. Dejavnosti, ki jih ponujajo, so tudi bralne urice in bralne čajanke. Namenjene so vsem, ki si želijo prisluhniti zgodbam in se o njih pogovarjati. Bolj aktivni lahko sodelujejo pri Bralni znački za odrasle. Tisti, ki že težje berejo, vendar imajo še kljub temu željo po branju, pa se lahko pridružijo Bralni znački v lahkem branju.

8 Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Splošne knjižnice so seveda namenjene prav vsem uporabnikom. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (Brenčič idr., 2018, str. 47) poudarjajo knjižnične vloge, program proaktivne knjižnice v lokalnem okolju in pomembnost vključevanja v družbo. V tem poglavju so posebej izpostavljene ranljive skupine in njihova vključenost v družbo. Prav zato je sodelovanje z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo prav te skupine, za knjižnice, seveda tudi za Knjižnico Velenje, izjemno pomembno.
8.1 Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje
Andragoško društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje daje svojim slušateljem možnost, da prosti čas preživljajo aktivno in smiselno. Z rednim učenjem spreminjajo sebe, gradijo odnose z drugimi, širijo socialno mrežo, se vključujejo v družbo in si s tem zagotavljajo kakovostno starost. S Knjižnico Velenje sodelujejo predvsem pri predstavitvi svojih izdelkov na številnih razstavah ali pa pripravijo v prostorih knjižnice promocijo za svoje nove člane s predstavitvijo svojih programov.
8.2 Slovensko društvo Hospic – Območni odbor Velenje
Društvo Hospic pomaga umirajočim bolnikom in njihovim svojcem lajšati trpljenje z zagotavljanjem celostne sočutne oskrbe in vzgoje ter zagovorništvom vsakega, ki si bo izbral živeti do konca v domačem ali domu podobnem okolju. Knjižnica Velenje lahko pri tem pomaga z organizacijo različnih predavanj in srečanj.
8.3 Društvo Hiša Velenje
Društvo Hiša je društvo za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin; je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na področju namestitvene podpore in pomoči pri ohranjanju človeškega dostojanstva. Knjižnica Velenje je leta 2025 v sodelovanju z društvom izdala knjigo Podobe brezdomstva in pripravila predstavitev v prostorih knjižnice.

Slika 8: Publikacija Podobe brezdomstva (foto: arhiv knjižnice)

8.4 Lions klub Velenje

Osnovni cilj lionizma je pomagati vsem, ki so pomoči potrebni: slepi in slabovidni, slušno prizadeti, boj proti lakoti, boj proti drogam, pomoč pri nabavi medicinske opreme, varovanje okolja, pomoč otrokom in mladim ter pomoč na področju sladkorne bolezni in otroških rakov. V Knjižnici Velenje gostujejo z različnimi razstavami, predvsem v smislu ozaveščanja.

8.5 Rotary klub Velenje

Člani rotary klubov skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti, vzpodbujajo visoka etična načela in merila ter pomagajo širiti dobro voljo ter mir na svetu. Rotarijci načrtujejo in uresničujejo različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe, ki bogatijo življenje ljudi. V Knjižnici Velenje pripravljajo različna izobraževanja in predavanja z uglednimi gosti. Vsako leto v decembru organizirajo sejem rabljenih igrač in knjižnici podarijo bon za nakup igrač za igroteko.

9 Zaključek

Prispevek želi prikazati vsebine, ki jih Knjižnica Velenje redno izvaja za ranljive skupine oziroma uporabnike, ki pri branju potrebujejo kakršnekoli prilagoditve (bodisi trajne bodisi začasne). Temu področju Knjižnica Velenje resnično namenja veliko pozornosti, saj so zaposleni in vodstvo prepričani, da si jo omenjeni uporabniki zaslužijo. Navedeni primeri bi lahko bili primeri dobre prakse.

V monografiji Knjižnične storitve za odrasle v 21. stoletju (Rogers Halliday Okobi, 2014) avtorica posebno poglavje namenja ranljivim skupinam oziroma po njenem mnenju posebni populaciji ljudi. Predlaga konkretne rešitve, da bi tudi v fizičnem smislu čim več ljudi lahko nemoteno dostopalo do knjižnic.

»Naša vizija ni sama po sebi cilj, ni le vabljiva podoba prihodnosti. Skozi strokovno utemeljene, v javnosti preverjene in znotraj organizacije dogovorjene dokumente je tudi moralni in etični vidik vsakodnevnega dela. Njeni učinki so merljivi, na vsakoletni ravni preverljivi in so dobro umerjen kompas osrednje splošne knjižnice v Šaleški dolini.« (Knjižnica Velenje, 2023, str. 15)

Knjižnica Velenje bo tudi v prihodnje skrbela za prepoznavanje potreb okolja in tkanje vezi z različnimi skupinami uporabnikov. V svoj program si bo prizadevala vključevati ranljive skupine in ponujati vsebine tudi za vse, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Zaposleni lahko v knjižnici s svojimi znanji in izkušnjami naredijo veliko, vendar lahko preplet različnih družbenih dejavnosti, od kulture prek vzgoje in izobraževanja do zdravstva, bistveno nadgradi kakovost in doseg projektov in programov.

Viri in literatura

Brenčič, P., Fras Popović, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G., in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQW0XMVG

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. (2025). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.zbds-zveza.si/kodeks_2025/

Haramija, D., in Knapp, T. (2019). Lahko je brati: lahko branje za strokovnjake. Zavod Risa.

Knjižnica Velenje: poslanstvo in vizija zavoda. (2023). Knjižnica Velenje.

Pureber, T. (ur.). (2025). Resolucija o nacionalnem programu za kulturo. Ministrstvo za kulturo RS.

Rogers Halliday Okobi, E. A. (2014). Library services fot adults in the 21st century. Libraries unlimited; ABC-CLIO.