Vloga knjižnic pri prepoznavanju lažnih novic

Včasih so bile knjižnice eden glavnih virov pomembnejših informacij. A s silovito rastjo spletnih vsebin ljudem postaja pomembnejša enostavnost dostopa do informacij kot kakovost. Poleg tega s spletnimi orodji uporabniki tudi sami ustvarjajo ogromne količine informacij. V tem nepredstavljivem informacijskem hrupu posameznik vedno težje prebira med informacijami, ki mu jih niti ni več treba iskati, saj te kar same pridejo do njega, in tako nevarno izgublja sposobnost ovrednotenja informacij ter s tem kritičnega mišljenja.

Knjižničarji že od nekdaj pomagamo uporabnikom do informacij
Pri izobraževanju in svetovanju uporabnikom, kako ravnati z informacijami, ki jih dobijo iz časopisov, knjig, revij ali kako drugače, imamo knjižnice dolgoletne izkušnje. Med pandemijo novega koronavirusa se je pokazalo, da je informacijska pismenost ena pomembnejših veščin posameznika in družbe kot celote, saj je razmah dezinformacij in lažnih novic skrb vzbujajoč in povzroča veliko škodo ter celo mnogo smrti. Po podatkih Safe.si (2020) so bile do konca oktobra letos najpogostejše neresnice in teorije zarote o epidemiji COVID-19 tiste o čudežnem zdravilu zanj, o novi svetovni ureditvi, da je ta virus biološko orožje, da ga je načrtoval Bill Gates, ker nas želi opremiti z mikročipi za sledenje, veliko se je delilo tudi teorijo zarote o tem, da je za virus krivo omrežje 5G, in tudi, da gre za nadzor nad prebivalstvom, mnogo neresnic je bilo navedenih v polurnem filmu Plandemic, glasni pa so spet tudi tisti, ki širijo neresnice o cepivih. Čeprav se vse našteto sliši smešno, je skrb vzbujajoče, kako velik del prebivalstva tem lažnim novicam verjame in jih širi naprej.

Kako si lahko pomagamo pri prepoznavanju lažnih novic?
Pomaga nam lahko infografika, ki so jo pripravili v Mednarodni zvezi bibliotekarskih društev in ustanov ter je bila prevedena v 37 jezikov, kar kaže na resnost problema širjenja lažnih novic.

Naučiti se moramo veščine, s katero bomo postali medijsko in informacijsko spretni. Kako? Pri Be Media Smart (b. d.) svetujejo tri opomnike, ko je pred nami neka informacija: USTAVI SE – PREMISLI – PREVERI.

USTAVI SE: Družbena omrežja so narejena tako, da nas vabijo k hitri delitvi informacij, zato je pomembno, da se ustavimo. Preberite več kot le naslov. Naslovi so namreč zasnovani tako, da pritegnejo naš pogled. Velikokrat naslov in tudi kratka objava na družbenem omrežju zavajajoče predstavljata vsebino celotne informacije. Ne domnevajte, da vam fotografija sporoča celotno zgodbo. Včasih slike lažejo, včasih so celo prirejene. To lahko preverite s spletnim orodjem Google Reverse Image Search.

PREMISLI: Premislite, čemu je namenjena informacija. Ali gre za dejstvo, mnenje ali kaj drugega? Gre za novico, razvedrilo, oglaševanje? Se informacija ujema z vašimi pogledi na obravnavano vsebino? Pogosto smo v takem primeru manj pozorni na dvomljivo vsebino.

PREVERI: Preverite naslov URL, od koder prihaja informacija. Pogosto prihajajo lažne novice z naslovov URL, ki so zelo podobni znanim zanesljivim spletnim stranem, pri čemer le s pozornim preverjanjem ugotovimo razliko. Če vam je spletni naslov neznan, poiščite na njihovi strani vizitko in preverite, kdo se tam predstavlja. Preverite tudi avtorja, ki je ustvaril informacijo, in datum objave. Preverite, ali o tej informaciji poročajo še kakšni drugi zanesljivi viri. Pri prepoznavanju lažnih novic si lahko pomagate tudi z viri za preverjanje. Pri Safe.si (b. d.) svetujejo naslednje strani za pomoč: Oštro, Snopes.com, FactCheck.com, EUvsDiSiNfo, HoaxSlayer, Politifact. EBLIDA (10. 12. 2019) pa svetuje Newsguard.

Knjižnice si prizadevamo informacijsko opismenjevati uporabnike
Knjižnice ostajamo za mnoge edini vir pomoči pri iskanju kakovostnih in zanesljivih informacij, odkar so končali svoje formalno šolanje. Ena naših nalog je informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Informacijsko pismena oseba je sposobna določiti obseg informacij, ki jih potrebuje, učinkovito in uspešno poiskati potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in uporabljene vire, vključiti izbrane informacije v obstoječe znanje, informacije učinkovito uporabiti za dosego namena, razumeti ekonomska, pravna in socialna vprašanja v zvezi z uporabo informacije ter uporabiti informacije etično in zakonito. (American Library Association, 1989; Bešter, 2008; IFLA, b. d. A; MacDonald, 2018)

Knjižnice smo zavezane prizadevanju za prost pretok informacij, a v tako velikem informacijskem hrupu, ki so ga ustvarili novi spletni viri, sta za to nujno potrebni medijska in informacijska pismenost posameznika in družbe. Najboljši protiargument pozivom k cenzuri je informacijsko pismena družba. Takšne vrste pismenost namreč ljudem daje moč, da so kritični misleci in ustvarjalci, učinkoviti komunikatorji in aktivni državljani, knjižnice pa imamo pri tem pomembno, če ne kar ključno vlogo.

Viri in literatura

American Library Association. (10. 1. 1989). Evaluation information: information literacy. https://libguides.ala.org/InformationEvaluation/Infolit

Be Media Smart. (b. d.). Stop/Think/Check_. https://www.bemediasmart.ie/tips

Bešter, T. (2008). Informacijska pismenost. Knjižničarske novice, 18(12), 18–19.

EBLIDA. (10. 12. 2019). EBLIDA and NewsGuard announce partnership to bring media literacy tool to European public libraries. http://www.eblida.org/news/eblida-and-newsguard.html

IFLA. (b. d. A). About Information Literacy Section. https://www.ifla.org/about-information-literacy

IFLA. (b. d. B). Kako prepoznati lažne novice? https://www.ifla.org/files/assets/hq/topics/info-society/images/how-to-spot-fake-news-sl.pdf

MacDonald, G. (10. 10. 2018). What is information literacy? CILIP. https://www.cilip.org.uk/news/421972/What-is-information-literacy.htm

Safe.si. (b. d.). Zavajajoče vsebine. https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/zavajajoce-vsebine

Safe.si. (23. 10. 2020). Najpogostejše neresnice in teorije zarote med epidemijo COVID-19. https://safe.si/novice/najpogostejse-neresnice-in-teorije-zarote-med-epidemijo-covid-19