Vlasta Stavbar in Primož Premzl – Goropevškova nagrajenca
Goropevškove nagrade podeljuje od leta 2018 dalje Zveza bibliotekarskih društev bienalno v okviru Domfesta – festivala domoznanstva za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah.
Goropevškovo priznanje je oblikoval Jože Domjan, izdelavo je omogočila Osrednja knjižnica Celje.
Goropevškovo priznanje se podeli članom Sekcije za domoznansko in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti tako v lokalnem okolju kot tudi širše na regionalnem območju, v državi in mednarodnem okolju ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Letošnja prejemnica je dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor.
Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi. Prejemniki listine so lahko posamezniki in ustanove. Letošnji prejemnik je Primož Premzl iz Maribora.
Letošnja podelitev je bila v okviru 8. Domfesta – festivala slovenskega domoznanstva, v petek, 25. oktobra 2024 v Gledališču Park v Murski Soboto. V okviru dogodka je bila v okviru cikla Znanilci bibliotekarske stroke najava objave videoportreta mag. Branka Goropevška, po katerem nagrada nosi ime. V kulturnem programu je nastopila prekmurska glasbenica Tjaša Šimonka Kavaš.
Goropevškova priznanja: DR. VLASTA STAVBAR
Dr. Vlasta Stavbar je bibliotekarska višja svetnica in zgodovinarka. Od leta 1989 je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer je predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke. Opravlja naloge s področja domoznanske dejavnosti ter vodi Zbirko rokopisov in raritet ter Rokopisno zbirko, hkrati pa je tudi skrbnica Maistrove knjižnice, ki ima od leta 2018 status kulturnega spomenika državnega pomena.
V slovenskem zgodovinopisju je uveljavljena raziskovalka, saj se ponaša s tremi samostojnimi znanstvenimi monografijami in več razpravami o štajerski zgodovini 19. in 20. stoletja. Na bibliotekarskem področju je njeno delo usmerjeno v proučevanje lokalne zgodovine, biografij, upravljanje s kulturno dediščino in digitalizacijo redkega in dragocenega gradiva.
Med slovenskimi knjižničarji je zelo prepoznavna tudi zaradi svoje dolgoletne angažiranosti v knjižničarskih organizacijah in organih. Od leta 1989 je članica Društva bibliotekarjev Maribor. Dva mandata je bila članica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost pri Vladi Republike Slovenije. V mandatnem obdobju 2017—2021 je bila članica Komisije za Goropevškove nagrade. Od leta 2023 je članica Komisije za strokovne nazive v knjižničarski stroki.
Bila je ena od ključnih oseb pri povezovanju slovenskih domoznancev, ki je formalne okvirje dobilo leta 1997 z ustanovitvijo Sekcije za domoznanstvo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Vlasta Stavbar je bila ena od njenih pobudnikov in ustanovna članica. Sekcijo je med letoma 2001 in 2009 tudi vodila. Kot predsednic je organizirala in vodila več odmevnih domoznanskih posvetov in srečanj, ki so pripomogli tudi k večji prepoznavnosti in dvigu ugleda domoznanstva v strokovni in širši javnosti. V sekciji in širše sodeluje pri obravnavi različnih vprašanj, s katerimi se srečujejo slovenski domoznanci ter pri iskanju skupnih rešitev in uveljavljanju dobrih praks. Je avtorica več teoretičnih prispevkov o domoznanstvu, ki predstavljaj enega od pomembnih temeljev, na katerem se je domoznanska dejavnost skozi leta lahko razvijala in izboljševala. Za svoje delo je prejela najvišje državno priznanje na področju bibliotekarstva – Čopovo diplomo (2007), Nagrado Univerze v Mariboru za strokovno delo (2020), Priznanje Janeza Karlina s plaketo ZKD Maribor za opus raziskav in popularizacijo kulturne zgodovine Maribora in Frama (2020) ter nagrado Kalanovega sklada (2021). Prispevek dr. Vlaste Stavbar na področju domoznanske dejavnosti v Sloveniji je izjemen. Svojo predanost dokazuje po eni strani z vsakodnevnim delom v praksi v lokalnem okolju, po drugi pa s vključevanjem v vseslovensko strokovno razpravo o aktualni problematiki domoznanske dejavnosti. S strokovnostjo in angažiranostjo pri delu v stanovski združenjih in organih je pomembno pripomogla k dvigu kvalitete izvajanja domoznanske dejavnosti in h korakom na poti večje enotnosti knjižnic pri njenem izvajanju.
Nagrado sta podelila Srečko Maček, predsednik Komisije za Goropevškove nagrade in Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izkazuje z njenim uspešnim delom na področju vodenja in razvoja domoznanske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju, za prispevek k razvoju teorije domoznanstva, ki se izkazuje z znanstvenimi in strokovnimi objavami v domači in tuji strokovni literaturi ter za prispevek h krepitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši javnosti dr. Vlasti Stavbar Komisija za Goropevškove nagrade podeljuje Goropevškovo priznanje za obdobje 2023-2024.
Goropevškova listina: PRIMOŽ PREMZL
Primož Premzl je založnik, antikvar, galerist, publicist in neutruden zbiralec mariborskega in širše štajerskega domoznanskega gradiva. Z zbirateljstvom se je začel ukvarjati že v mladosti – najprej je to bila filatelija, nato pa je začel zbirati stare razglednice in svojo domoznansko zbirko vestno dopolnjeval še z grafikami, starimi zemljevidi in načrti, fotografijami, plakati in drobnimi tiski, rokopisi, tipkopisi, knjigami in publikacijami, povezanimi z Mariborom in Štajersko, ter z raznovrstnimi izdelki umetne obrti.
Njegova domoznanska zbirka danes velja za eno najbogatejših, ki po obsegu in raznovrstnosti gradiva prekaša marsikatero podobno v javnih kulturnih ustanovah. Zajema več kot 20.000 enot starih vedutnih grafik, načrtov, risb, fotografij in razglednic Maribora ter njegove bližnje okolice od 17. do sredine 20. stoletja. Vanjo prav tako sodi obsežna in raznolika zbirka zemljevidov Štajerske od 16. do konca 19. stoletja, ki obsega 200 enot. Zaradi tega je neprecenljiv vir slikovnega gradiva pri raziskovanju mestne in širše štajerske zgodovine ter izjemna vez sodelovanja s knjižnicami, bodisi pri pripravi razstav bodisi pri publicistični dejavnosti.
S povezovanjem s kulturnimi ustanovami, še posebej s knjižnicami tako v Sloveniji kot izven meja domovine, je Primož Premzl svojo zbirko promoviral in tudi na ta način širil zavest o pomenu štajerske kulturne dediščine in domoznanstva nasploh.
Med največje dosežke Primoža Premzla poleg zbirateljstva gotovo sodi založniška dejavnost. Od leta 1992, odkar se profesionalno ukvarja z založništvom, je izdal 64 monografij s področij zgodovine, kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine in etnologije zlasti Maribora in slovenske Štajerske.
Z izvrstnim poznavanjem mariborske in širše štajerske zgodovine, kulture in umetnosti ter z izjemnim občutkom za estetiko je Primož Premzl založniško dejavnost povzdignil na najvišjo raven. Z monografijami, ki jih je izdal v svojem umetniškem kabinetu, ni doprinesel zgolj k večji prepoznavnosti in poznavanju mesta in širše krajine, ampak je s pretanjeno subtilnostjo pri izboru tem ter sodelujočih avtorjev presegel meje Maribora in Štajerske, da sta se uzavestila tudi pri najbolj zahtevni slovenski in tuji strokovni javnosti.
Primož Premzl je za številne dosežke in zasluge prejemnik več nagrad. Leta 2002 in 2012 je za posebne dosežke na področju kulture prejel Glazerjevo listino. Na 36. Slovenskem knjižnem sejmu 23. novembra 2020 mu je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije podelila Schwentnerjevo nagrado, leta 2023 pa je od Mestne občine Maribor prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
Primož Premzl je ena najvidnejših slovenskih kulturnih osebnosti in eden najpomembnejših slovenskih domoznancev. S svojim vseživljenjskim delovanjem, ki je preraslo v življenjsko poslanstvo, je Premzl korenito prispeval k razvoju in uveljavljanju domoznanstva ter ohranjanju kulturne dediščine Maribora in Štajerske.
Nagrado sta podelila Srečko Maček, predsenik Komisije za Goropevškove nagrade in Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
Zaradi vseh izpostavljenih zaslug na področju domoznanstva, še posebej pa povezovanje s kulturnimi ustanovami, s knjižnicami tako v Sloveniji kot izven meja domovine, Komisija za Goropevškove nagrade Primožu Premzlu podeljuje Goropevškovo listino za obdobje 2023- 2024.