Virtualno okolje Knjižnice Bežigrad v koronačasu

V besedilu bom predstavila primer dobre prakse, kako smo kot knjižnica med pandemijo uporabljali virtualno okolje. Mestna knjižnica Ljubljana ima več profilov na Facebooku. Knjižnica Bežigrad ima svoj račun na Facebooku že skoraj celo desetletje in tako bežigrajski knjižničarji tudi prek tega kanala nagovarjamo sledilce. V koronačasu pa smo bili prvič postavljeni pred dejstvo, da je ta postal edini neposreden način komunikacije z bralci. Uredniki knjižnične strani na Facebooku – Nina Ambrož, Igor Andrin, Tjaša Šesek in Lavra Tinta – smo hitro pripravili načrt, kako bi tudi med zaprtostjo knjižnice ponudili sledilcem čim več novic z različnih kulturnih področij.

V času, ko je bila knjižnica zaprta, smo obdržali stalne rubrike, znotraj katerih še danes pripravljamo objave. Razgibanim ponedeljkom, h katerim spadajo objave, povezane z razgibavanjem tako našega telesa kot uma, smo vedno dodali predloge za branje ob razgibavanju oziroma pred njim ali po njem. Novičke z enot so objave, ki smo jih vsako sredo posredovali sledilcem z namenom obveščanja, kaj se dogaja v naših enotah, tj. v Knjižnici Črnuče, Knjižnici dr. France Škerl, Knjižnici Glinškova ploščad, Knjižnici Jurij Vega in Knjižnici Savsko naselje. S Poetičnimi petki smo želeli prenesti univerzalnost poezije v vsakdanje življenje ter širiti zanimanje zanjo, zato smo skrbno izbirali in vsak petek objavljali nekaj, kar je na kakršen koli način povezano s poezijo.

V mini projekt na Facebooku Mesec knjig, z začetkom 23. marca 2020 in zaključkom 23. aprila 2020 na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, smo vsak dan vključili objave predlogov o spletno dostopnem gradivu za branje, posnetkih gledaliških predstav, filmov, glasbe, fotografij, slik, objave o projektih MKL, objave o literarnih nagradah, obletnicah umetnikov … V projekt smo vključili tudi igro ugibanja naslovnic knjig Sodi knjigo po platnicah, ki smo jo ravno tako začeli 23. marca 2020 in nato vsak dan, 40 dni zapored, skupaj s sledilci ugibali naslove, avtorje/-ice knjig ter imena založb, pri katerih so knjige izšle.
Objave si lahko pogledamo tako, da v iskalnik na strani Knjižnice Bežigrad na Facebooku vpišemo ime posameznega sklopa objav (npr. Razgibani ponedeljki, Novičke z enot, Poetični petki, Sodi knjigo po platnicah).

Ker smo bili izredno zadovoljni z odzivi sledilcev na Facebooku, ki so redno odgovarjali na postavljena vprašanja in komentirali objave, smo se zagnani podali v do zdaj največji projekt Spletni popoldan z Igroteko. Vsako leto konec maja namreč organiziramo Popoldan z Igroteko in Knjižnico dr. France Škerl, ki poteka na zelenici pred knjižnico in na katerem se želimo predstaviti lokalni skupnosti ter jim predstaviti celoletne dejavnosti. Ker tokrat to ni bilo mogoče, smo ga poskusili prenesti v spletno okolje. Želeli smo predstaviti Igroteko ter kar največ iger in igrač, s katerimi bi se lahko igrali oziroma jih iz osnovnih materialov naredili doma. Tako smo knjižničarke Nina Ambrož, Nataša Grubar Praček, Mateja Klarić in Lavra Tinta naredile načrt celotnega projekta in njegove izvedbe. Ker v naši knjižnici zelo radi sodelujemo, sta nam pri snemanju videoposnetkov pomagala knjižničarka Andreja Rupnik Miško in knjižničar Igor Andrin s svojima družinama. Posebno vlogo je imela knjižničarka Monika Jeglič, ki je režirala, posnela in zmontirala večino videoposnetkov, saj smo v projekt vključili kar devet lastnih videoposnetkov.

Objavljati smo začeli 4. maja 2020 ter si projekt zamislili kot vsakodnevne objave na temo iger, igranja, spoznavanja igrač ter zanimivosti iz sveta igre. Tako smo pripravili 25 objav, ki so odštevale čas do glavnega dogodka – Spletnega popoldneva z Igroteko – 28. maja na svetovni dan igre. Z vsako objavo smo k sodelovanju povabili vse sledilce.

Razgibane ponedeljke smo ohranili in jih vključili kot gibalne in miselne igre (ideje, kdo začne igro; geolov; igra Mankala in poligon). Ob torkih je bila na vrsti predstavitev različnih vrst igrač (materiali Montessori; družabne igre; senzorne in konstrukcijske igrače). Srede smo namenili spoznavanju iger, ki smo jih igrali včasih (mesto, vas, država; ciljanje gumbov, pri čemer smo predstavili zgibanko Nove stare otroške igre iz zbirke Kulturna dediščina za družine; mačja zibka in ristanc). Ob četrtkih smo se seznanili z zgodbami znanih igrač (plišasti medvedki; Rubikova kocka in hišica za punčke). Petki so bili namenjeni izdelavi preprostih in enostavnih iger (laser labirint; tetris in potapljanje ladjic). Sobote in nedelje smo prihranili za zanimivosti iz sveta iger (Igroteka v Avstraliji; reševanje križank na spletu; šah iz piškotov; spletni sudoku; dokumentarni film Moč igre in predstavitev igre Zofijin svet).
Nato je 28. maja 2020 sledil zaključek projekta – Spletni popoldan z Igroteko. Že ob 10. uri je bila na vrsti prva objava, ki ji je vsako polno uro sledila nova objava (spletna razstava o Igroteki; mini intervju z vodjo Igroteke Matejo Klarić; mlade smo vprašali, katera je njihova najljubša igra; prikaz čiščenja igrač v Igroteki; kviz; prikaz pravilnega in napačnega igranja iger; pozdrav Rudija Bučarja in predvajanje njegovega videospota Otroci tistega časa). Hkrati so bile te objave vabilo k ogledu in sodelovanju ob 17. uri, ko smo prek Facebooka oddajali v živo. Sledilcem smo pripravili ugibanje naslovov znanih otroških knjig z uporabo pantomime, razlaganja besed in risanja. Ob 17.30 smo predvajali posnetek, na katerem smo znane Slovence vprašali, katera je bila njihova najljubša igra v otroštvu.

Vse objave pri projektu Spletni popoldan z Igroteko so imele skupen naslov IGROTEKA. (Slika 2)

V koronačasu je bilo tako veliko energije in časa vloženega v ponujanje informacij, ki lahko razširijo obzorja naših sledilcev na veliko najrazličnejših načinov. V branje smo priporočili na stotine odličnih na spletu dostopnih knjig, obveščali smo jih o predstavah, filmih, koncertih in drugih dogodkih, ki si jih je bilo mogoče ogledati po spletu, pisali smo o pomembnejših obletnicah, čestitali dobitnikom literarnih nagrad in njihova dela priporočili v branje ter tako poskušali ponuditi sledilcem čim širši dostop do kulturnih stvaritev tudi v času, ko smo bile ustanove, ki običajno to ponujamo, zaprte. Na tem mestu se lahko zahvalimo vsem umetnikom, ki so nam vsebine ponudili brezplačno na ogled. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da se je ves trud izplačal, saj smo se pri pripravljanju objav ogromno naučili in se ob tem tudi zabavali. V času med 13. marcem 2020, ko smo knjižnice zaprli, in 28. majem 2020, ko smo zaključili projekt Spletni popoldan z Igroteko, smo pridobili kar 51 sledilcev. Vabljeni, da nam sledite tudi vi na: https://www.facebook.com/knjiznica.bezigrad/