Vatikanska knjižnica: »Conservata et perlecta aliis tradere. Libraries in Dialogue«

V preteklem tednu je bila v Vatikanski knjižnici pod vodstvom dr. Paole Manoni, vodje koordinacije IT storitev Vatikanske knjižnice, organizirana konferenca z naslovom »Knjižnice v dialogu«, katere so se udeležili predstavniki triindvajsetih knjižnic iz vsega sveta, med drugim tudi direktorji:

• Nacionalne knjižnice Francije,
• Norveške nacionalne knjižnice,
• Nacionalne knjižnice Brazilije,
• Nacionalne knjižnice Turčije,
• Nacionalne knjižnice Republike Južne Afrike,
• Knjižnice Univerze Harvard,
• Knjižnice Univerze Stanford,
• Knjižnice Univerze v Heidelbergu,
• Knjižnice Univerze v Hamburgu,
• Knjižnice Univerze v Leidnu,
• kulturni predstavniki države Bahrajn ter mnogi drugi.

16. novembra se je konference udeležila tudi dr. Ines Vodopivec, ki je bila v okviru javne objave okrepitve delovanja konzorcija AI4LAM predstavljena kot bodoča vodja tega konzorcija, saj bo z januarjem 2025 prevzela vodenje svetovne organizacije na mednarodni ravni.

Eden od dveh ohranjenih osebnih rokopisnih zapisov Tomaža Akvinskega z njegovimi osebnimi korekturami za pripravo zbranih del (Vat.lat.9850) (slika: arhiv avtorice).

Konferenco so spremljali mnogi kulturni dogodki, med drugim koncert koralnega petja v Sikstinski kapeli po rokopisnih zapisih in zgodnjih tiskanih virih avtorja Giovanni Pierluigi da Palestrina ter razstava originalnih zapisov ter drugih rokopisnih virov Tomaža Akvinskega (1225-1274) in Svetega Bonaventure (1221–1274) iz zbirk Vatikanske knjižnice.

Iz leve proti desni: dr. Paola Manoni, vodja koordinacije IT storitev Vatikanske knjižnice; Svein Arne Brygfjeld, vodja AI Laboratorija Norveške nacionalne knjižnice; Michael A. Keller, prorektor in član akademskega sveta, Knjižnica univerze Stanford; Aslak Sira Myhre, direktor Norveške nacionalne knjižnice; dr. Ines Vodopivec, predstavnica Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije, članica Upravnega odbora Združenja mreže Europeana in bodoča vodja konzorcija AI4LAM (foto: arhiv avtorice)

Na konferenci je zbrane delegate pozdravil tudi Papež Frančišek, ki je bibliotekarje in celotno stroko počastil z nagovorom v italijanskem jeziku. V nadaljevanju navajamo prevod dela njegovega govora, predvsem v razmislek o knjižničnih vrednotah, ki jih delimo v stroki. Govor ima tudi pomenljivo vrednost, a širše priznavanje bibliotekarske stroke v sodobnem kulturnem in izobraževanem svetu.

Gregorijanski koral v Sikstinski kapeli in govor Papeža Frančiška posvečen bibliotekarjem 16. 11. 2024 (foto: arhiv avtorice)

Prevod govora:
Nagovor Njegove Svetosti papeža Frančiška udeležencem konference Apostolske vatikanske knjižnice “Conservata et periecta aliis tradere, knjižnice v dialogu”
(16. november 2024)

*Vaša Ekscelenca, gospe in gospodje, dragi bratje in sestre, dobro jutro in dobrodošli!*

Z velikim veseljem sem izvedel za to srečanje z naslovom “Conservata et periecta aliis tradere, knjižnice v dialogu”, ki je znamenje odprtosti Vatikanske knjižnice do sveta. To je natanko tisto, kar sem zahteval od nadškofa Zanija, ko sem ga imenoval. Rekel sem mu: “Pojdi, odpri njena vrata!” Prisrčno pozdravljam knjižničarje in vse dobrotnike, ki velikodušno prispevajo k razvoju institucije. Z globoko hvaležnostjo pozdravljam tudi predstavnike triindvajsetih uglednih knjižnic z vsega sveta, ki so se udeležili srečanja. Vatikanska knjižnica si prizadeva za dialog s sorodnimi institucijami na številnih ključnih področjih, zato je začela s študijskimi skupinami, za katere verjamem, da bodo vzajemno koristno bogatile naše delo.

Tovrsten dialog v praksi o jasno opredeljenih temah bo gotovo prispeval k izboljšanju izobraževalnega in kulturnega ozaveščanja knjižnic v teh spreminjajočih se časih. Vaše institucije so poklicane posredovati zapuščino preteklosti na načine, ki bodo smiselni za nove generacije, zaobjete v današnji svet fluidne kulture, ki pa potrebujejo trdna, definirana, prijazna in vključujoča okolja, v katerih lahko ustvarjajo nove sinteze sposobne razumevanja današnjosti in ustvarjanja prihodnosti. Vaše poslanstvo je resnično navdihujoče.

Ob tem bi želel obuditi spomin na papeža Pija XI., Achilla Rattija, ki ga nekateri učenjaki imenujejo “knjižničarski papež”. /…/ Ko je evropska kultura propadala v konfliktu ideologij, je »knjižničarski papež« razširil prostore Vatikanske knjižnice, spodbujal sistematično katalogizacijo in odprl šolo za usposabljanje knjižničarjev. Pod njegovo zaščito je Vatikanska knjižnica postala varno zatočišče za številne učenjake, vključno s tistimi, ki so jih preganjali totalitarni režimi, katerim je papež odločno nasprotoval. Pristop tega “knjižničarskega papeža” – iznajdljivega, pogumnega in odločnega – nam lahko služi kot navdih, saj se tudi danes soočamo z velikimi kulturnimi in družbenimi izzivi, ki zahtevajo pravočasne in ustrezne odgovore.

Tehnologija je opazno spremenila delo knjižničarjev, ga naredila bolj raznolikega in manj zamudnega. Komunikacijski mediji in informacijska tehnologija so odprli možnosti, ki si jih pred nekaj leti ne bi mogli niti zamisliti. Sistemi za proučevanje, katalogizacijo in uporabo knjižničnih virov so se pomnožili. To je prineslo številne koristi, a tudi tveganja: velike podatkovne baze so bogati viri, vendar je njihovo kakovost težko nadzorovati.

Zaradi visokih stroškov upravljanja tiskanih zbirk, zlasti starejših, lahko le nekaj držav na svetu ponudi določene storitve svetovanja in raziskovanja. Posledično lahko manj privilegirane države izkusijo ne le materialno, temveč tudi intelektualno in kulturno revščino. Obstaja veliko tveganje, da bo trenutna svetovna kriza v vojnah upočasnila že dosežen napredek /…/ konflikti pa uničujejo šole, univerze in izobraževalne projekte, ter preprečujejo študentom, da bi se učili in raziskovali.

Številne kulturne ustanove se znajdejo brez obrambe pred vojno, nasiljem in plenjenjem. Kolikokrat se je to zgodilo v preteklosti! Prizadevajmo si, da se nikoli več ne ponovi. Odzovimo se na spopad civilizacij, ideološki kolonializem in “kulturo odpovedovanja” z negovanjem prave kulture. Grozljivo bi bilo, če bi se poleg mnogih fizičnih zidov, ki ločujejo države, postavljali tudi virtualni zidovi. Vi, knjižničarji, imate pomembno vlogo pri obrambi naše zgodovinske dediščine, pa tudi pri napredku znanja. Spodbujam vas, da še naprej zagotavljate, da so vaše institucije kraji miru, oaze srečevanja in platforme za odprto razpravo.

Kot prispevek k temu prizadevanju bi vam rad predlagal v razmislek štiri načela /…/:

**Prvič, čas je pomembnejši od prostora.** Vi ste varuhi ogromnih zakladov znanja in učenja. Naj bodo to kraji, kjer se čas nameni za razmišljanje in odprtost za /…/ razvoj novega humanizma.

**Drugič, enotnost prevlada nad konfliktom.** Akademske raziskave občasno neizogibno povzročajo polemike, ki bi morale biti predmet resnih, poštenih in spoštljivih razprav. Knjižnice morajo biti odprte za vsa področja znanja in pričevati o skupnem cilju sredi različnih pristopov.

**Tretjič, resničnost je pomembnejša od idej.** Pomembno je sprejemati konkretne in realistične odločitve, hkrati pa ohranjati kritičen in spekulativen pristop, da bi se izognili lažnim konfliktom med mislijo in izkušnjo, dejstvi in načeli, prakso in teorijo. Če iskreno iščemo resnico, mora naše razmišljanje vedno spoštovati primat resničnosti.

**Četrtič, celota je pomembnejša od dela.** Naše delo nas poziva, da uskladimo napetost med lokalnimi in globalnimi interesi, ob zavedanju, da nihče ni osamljen posameznik. Naša življenja temeljijo na družbenih odnosih in mrežah, ki zahtevajo našo odgovorno udeležbo.

Dragi prijatelji, naj vas nikoli ne prestraši kompleksnost sveta, v katerem smo poklicani delovati! Naj vse, kar ste delili v teh dneh, pomaga vam in vašim sodelavcem postati kot modri “pismouk”, ki ga hvali Gospod Jezus. Ta je bil sposoben iz svojih zakladov prinašati novo in staro, v korist vseh (prim. Mt 13,52).

Blagoslavljam vas vse in pomembno delo, ki ga opravljate. /…/

(Opomba avtorice: deli besedila so skrajšani z znakom /…/).

Zapis in prevod: dr. Ines Vodopivec