Utrujenost od umetne inteligence in past poklicnega spoštovanja v visokošolskih knjižnicah
V visokošolskih knjižnicah se pojavlja nov pojav: utrujenost zaradi umetne inteligence (UI), ki jo dodatno poglablja kultura »poklicnega spoštovanja/strahospoštovanja«. Greyson Pasiak, knjižničar z Inštituta za tehnologijo v Rochestru, v svoji objavi AI Fatigue and Vocational Awe in Academic Libraries na blogu The Scholarly Kitchen opozarja, kako ta kombinacija vodi v preobremenjenost in izgorelost knjižničnega osebja.
Koncept poklicnega spoštovanja je v knjižničarstvo vpeljal Fobazi Ettarh. Opisuje prepričanje, da je knjižničarstvo “sveti” poklic, ki od zaposlenih zahteva samopožrtvovalnost in predanost, saj se knjižnice dojemajo kot neločljivo dobre in “svete” institucije. Takšno prepričanje po besedah Ettarhove vodi v izgorelost, saj se zaposleni čutijo krive, če si vzamejo odmor ali postavijo meje, ker naj bi s tem zanemarili svoje »poslanstvo«.
Na drugi strani pa je utrujenost zaradi umetne inteligence mentalna izčrpanost, ki jo povzroča nenehna in hitra izpostavljenost novim tehnologijam UI. Zaposleni se počutijo preobremenjene s hitrim porastom orodij, novih delovnih postopkov in pričakovanj po večji učinkovitosti, pogosto brez ustrezne podpore in usposabljanja.
Pasiak v svojem članku trdi, da je generativna umetna inteligenca v akademskem svetu ustvarila »popoln koktajl za izgorelost«. Knjižničarji se soočajo z dvojnim pritiskom:
- Od njih se pričakuje, da bodo ustvarjalci in izvajalci nove politike o uporabi UI, izobraževalci o njeni varni in etični rabi, hkrati pa se morajo spopadati z njenimi pomanjkljivostmi, kot so »halucinirani« (izmišljeni) viri.
- Te nove odgovornosti so jim naložene brez zadostnega časa, sredstev ali splošne podpore ustanove, kar vodi v pojav, znan kot »job creep« oziroma postopno širjenje delovnih obveznosti.
Avtor prispevka zaključuje, da UI ni le tehnološka novost, temveč proces, ki globoko posega v identiteto in delovni vsakdan knjižničarjev. Knjižnice morajo zato najti ravnovesje med digitalnim napredkom in ohranjanjem humanega delovnega okolja.