Utrip knjižnice 2026: globalno poročilo o trendih v knjižnicah

Poročilo Clarivate Pulse of the Library 2026 temelji na vpogledih več kot 1.800 knjižničarjev visokošolskih, splošnih in nacionalnih knjižnic iz vsega sveta.

Raziskava kaže, da knjižnice še naprej previdno uvajajo umetno inteligenco, vendar se stopnja zaupanja v primerjavi z letom 2025 ni izboljšala, napredek pri dejanski implementaciji pa ostaja omejen. Podoba sektorja se je od leta 2025, ko so podatki kazali knjižničarstvo na začetku poti uvajanja umetne inteligence, spremenila. Letošnje ugotovitve razkrivajo vse večje razhajanje: nekatere knjižnice poglabljajo svojo vključenost v uporabo umetne inteligence, druge pa ostajajo previdne in so še vedno v zgodnejših fazah implementacije. Podatki za leto 2026 omogočajo podrobnejši vpogled v dejavnike, ki razlikujejo ti skupini knjižnic.

Hkrati se študenti in raziskovalci pri vsakdanjem iskanju informacij vse pogosteje zatekajo k orodjem, podprtim z umetno inteligenco. Razkorak med hitrostjo, s katero so uporabniki sprejeli ta orodja, in premišljenim, previdnim načinom, s katerim knjižnice uvajajo umetno inteligenco, je predstavljen kot ključen poudarek letošnje raziskave.

Pri preučevanju učinkovitih pristopov se kaže, da imajo knjižnice, ki poročajo o največjem napredku pri uvajanju umetne inteligence, pogosteje vzpostavljene organizacijske temelje, ki podpirajo njeno uporabo, vključno z jasno opredeljenim upravljanjem, določeno strategijo ter vlaganjem v razvoj kompetenc zaposlenih.

V središči pozornosti raziskave je umetna inteligenca, poročilo za leto 2026 pa obravnava tudi širši okvir odprte znanosti, spreminjajoče se poslanstvo knjižnic ter vpliv geopolitičnih in gospodarskih pritiskov.

 Kaj se je spremenilo od leta 2025?

• Uvajanje umetne inteligence se poglablja, vendar napredek je zmeren: 33 % knjižnic je še vedno v fazi raziskovanja in vrednotenja možnosti uporabe.
• Delež knjižnic, ki nimajo načrtov za uvajanje umetne inteligence oziroma je dejavno ne razvijajo, se je znižal s 37 % leta 2024 na 30 % leta 2026. Delež knjižnic v fazi njene aktivne implementacije pa se je spremenil v manjši meri: znaša 3 %, kar je zgolj neznatno povečanje glede na 2 % leta 2024.
• Skupno upravljanje knjižnice in IT podpornih služb kaže povezanost z aktivno implementacijo umetne inteligence, saj je pri knjižnicah, ki umetno inteligenco že aktivno uvajajo, verjetneje, da delujejo v okviru skupnega upravljanja knjižnice in institucionalne informacijske tehnologije.
• Strategija, upravljanje in pismenost na področju umetne inteligence so povezani z napredkom pri njeni uporabi, vendar večina knjižnic na področju umetne inteligence še nima vzpostavljenih vseh treh elementov. Pri nekaterih knjižnicah je neopredeljeno stališče do umetne inteligence namerna oziroma premišljena drža.
• Kvalitativni odgovori izpostavljajo zaskrbljenost glede etičnih vidikov umetne inteligence ter potrebo, da orodja umetne inteligence še dozorijo, preden se knjižnice zavežejo k njihovi širši uporabi.
• Glavni cilj uporabe umetne inteligence je izboljšanje produktivnosti zaposlenih, sledita pa racionalizacija administrativnih procesov in izboljšanje odkrivanja vsebin.
• Visokošolske knjižnice širijo svoje cilje: ob nadaljnji osredotočenosti na podporo učenju študentov vse večji pomen pridobiva tudi produktivnost zaposlenih.
• Pomisleki glede uporabe umetne intelegence se premikajo od proračunskih omejitev k vprašanjem zaupanja in tveganjem za ugled, pri čemer so te skrbi največje v knjižnicah, ki so v začetnih fazah implementacije.
• Proračunski in geopolitični pritiski se v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu zmanjšujejo, v Aziji in drugod pa se krepijo, kar pomeni preobrat v primerjavi z raziskavami iz prejšnjih let.
• V visokošolskih knjižnicah poslanstvi vključevanja in zadrževanja študentov izrazito prehitevata raziskovalno podporo.
• V splošnih knjižnicah ostajata vodilni prednostni nalogi vključevanje skupnosti in zagotavljanje socialnih storitev.
• Zavezanost odprtim učnim virom narašča, zlasti med knjižnicami, ki se soočajo s finančnimi pritiski. Hkrati ima le 11 % knjižnic vzpostavljeno jasno opredeljeno politiko odprtih metapodatkov.
• Obremenjenost zaposlenih v neposrednem delu z uporabniki se nadaljuje: knjižničarji poročajo o kadrovskih in časovnih omejitvah, prevzemanju odgovornosti zunaj tradicionalnega obsega dela ter pričakovanjih, da z manj viri opravijo več.

Zagovorništvo in komuniciranje vrednosti knjižnice sta zdaj med najpomembnejšimi področji pričakovane rasti poklicnih vlog.