Utrinki iz predavalnice: predmet Knjižnice in družbeni mediji
Uvod
V študijskem letu 2023/24 smo na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo začeli izvajati prenovljeni študijski program prve stopnje Bibliotekarstvo in informatika. Spremembe smo pripravljali že od leta 2020, ko smo organizirali šest fokusnih skupin: po eno za posamezno vrsto knjižnic, eno z diplomanti bolonjskega programa ter eno s ključnimi deležniki, kot so predstavniki NUK, ZBDS, ministrstev in založnikov. Zaradi epidemije covida-19 smo bili primorani srečanja prestaviti v spletno okolje. Med marcem in junijem 2020 smo se tako srečali z več kot 40 udeleženci ter razpravljali o kompetencah diplomantov našega oddelka, ključnih kompetencah na različnih področjih dela, pa tudi o razvoju in delovanju knjižnic in založništva v prihodnosti.
Pri prenovi programa smo skušali upoštevati tako vpoglede udeležencev, lastna strokovna znanja in izkušnje, hkrati pa v oblikovanje novega predmetnika vključiti še druge pomembne dejavnike: kadrovske kapacitete, zahteve dvopredmetne smeri, razporeditev kreditnih točk in primerljivost z obstoječim predmetnikom za zagotavljanje kontinuitete. Zaradi teh omejitev novi predmetnik v nekaterih pogledih predstavlja kompromis, kljub temu pa nam je omogočil uvedbo nekaterih povsem novih predmetov, predvsem v naboru izbirnih predmetov. V letošnjem študijskem letu po novem predmetniku izvajamo že prvi in drugi letnik študija, študentom obeh letnikov pa smo prvič ponudili tudi predmet Knjižnice in družbeni mediji.
Okvir predmeta
Predmet poteka v letnem semestru, od februarja do junija, in obsega 10 ur predavanj in 20 ur seminarjev. Zasnovan je torej bolj praktično, saj namesto klasičnega izpita študentke in študenti pridobijo oceno s seminarskim delom. Cilj predmeta je, da se seznanijo z različnimi vrstami družbenih medijev, razumejo razloge za njihovo uporabo v knjižnicah in založbah, spoznajo različne načine uporabe (zlasti družbenih omrežij), razmišljajo o pripravi objav ter se preizkusijo v analizi aktivnosti na družbenih omrežjih kot podlagi za izboljšanje strategij. Spoznajo se tudi z ustrezno terminologijo, denimo razlikovanje med družbenimi mediji in družbenimi omrežji ter z rabo izraza »družbeni mediji« namesto »socialni mediji«. Čeprav tema umetne inteligence v učnem načrtu ni posebej izpostavljen, se pri predmetu srečamo tudi z možnostmi uporabe orodij umetne inteligence pri načrtovanju, pripravi in analizi na družbenih omrežjih.
Kako študentke pri predmetu uporabljajo družbena omrežja?
Predmet si je izbralo 15 študentk, začeli pa smo s pogovorom o njihovi uporabi družbenih medijev (predvsem družbenih omrežij) ter razlogih za izbiro predmeta. Ker v pogovorih s knjižničarji pogosto pridemo do vprašanja, na katerih kanalih bi lahko knjižnice dosegle mlajše generacije (tudi naše študente), bodo morda kljub majhnemu vzorcu zanimivi rezultati kratke ankete, ki je bila za uvod v predmet narejena z uporabo orodja Mentimeter. Slika 1 kaže, da imajo vse študentke ustvarjen profil na Instagram-u, prav tako jih ima veliko profil na Facebook-u, Discordu, TikTok-u in Snapchat-u.
Slika 1: Število študentk pri predmetu, ki ima ustvarjen profil na izbranih družbenih omrežjih
Pa vendar je naslednje vprašanje jasno pokazalo, da kljub temu, da imajo v večini odprte profile, Facebook, Discord in Snapchat redko uporabljajo, več časa preživijo na TikTok-u in predvsem Instagram-u.
Slika 2: Pogostost uporabe izbranih družbenih omrežij (0 = nikoli, 10 = neprestano)
Zanimiva je tudi primerjava na Sliki 3, ki primerja izbrana družbena omrežja glede na lastno aktivnost in pogostost uporabe – tudi tu ne le po pogostosti uporabe, ampak tudi lastni aktivnosti študentk izstopa Instagram.
Slika 3: Umestitev izbranih družbenih omrežij glede na aktivnost in pogostost uporabe
Ker se predmet posveča družbenim medijem v kontekstu knjižnic in založb, smo pogledali tudi, kje spremljajo knjižnice ali založbe. Največ, vendar ne vse, sledijo knjižnicam ali založbam na Instagram-u, slaba polovica pa tudi na TikTok-u (Slika 4). Objavam na Facebook-u sledi le majhen delež študentk. Na dodatno vprašanje o razlogih za sledenje profilom knjižnic ali založb so študentke najpogosteje napisale, da jih zanimajo novosti, ki jih izvejo brez da bi jih specifično iskale. Pri tem so v veliki meri izpostavile predvsem zanimanje za knjižne novosti in bralne predloge. En odgovor je izpostavljal spremljanje dogodkov, tri pa, da jih na splošno zanimajo aktivnosti in projekti knjižnic. Ena od študentk pa je kot razlog navedla, da »imajo zabavne in hkrati informativne videe«.
Slika 4: Število študentk, ki na izbranih družbenih omrežjih sledi knjižnicam in založbam
Povezovanje s prakso
Eden izmed izstopajočih predlogov, ki smo jih prejeli ob začetku prenove študijskega programa, je bil večji poudarek na praktičnem usposabljanju – boljše poznavanje prakse in razvoj praktičnih veščin. Seveda je na ravni univerzitetnega študija ključno razvijanje razumevanja širšega strokovnega in teoretičnega okvira. Študij mora študentke in študente usposobiti ne le za delo v trenutnih razmerah, temveč tudi za kritično razumevanje in prilagajanje bodočim spremembam v stroki. Zato vključujemo tudi vsebine, ki morda trenutno še niso neposredno povezane s prakso, a jih ocenjujemo kot pomembne za dolgoročno strokovno razgledanost in sposobnost prilagajanja.
Mestna knjižnica Ljubljana
Kljub temu smo pri prenovi razmišljali tudi o tem, kako lahko – kjer je to mogoče in izvedljivo – teoretične vsebine povežemo s spoznavanjem prakse in razvojem praktičnih znanj. Predmet Knjižnice in družbeni mediji je zelo primeren za takšne aktivnosti, zato smo v letošnji izvedbi del seminarskih ur namenili pogovorom s predstavniki iz prakse. Osredotočili smo se na to, kako se v knjižničarstvu uporabljajo družbeni mediji za promocijo ter za ohranjanje stika s ciljnimi skupinami.
Predmet smo začeli z obiskom Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), kjer sta Veronika Rijavec Pobežin in Gregor Vuga predstavila razvoj uporabe družbenih medijev v MKL. Izvedeli smo, kako so skozi leta oblikovali strategijo objavljanja, kako tako velika knjižnica z več enotami upravlja različne profile na družbenih omrežjih ter kako načrtujejo in pripravljajo vsebine za objave.
Na drugem srečanju pa je Maja Šefman z nami delila svoje izkušnje z uporabo TikTok-a. Izpostavila je, zakaj in kako so se v MKL odločili za prisotnost na tej platformi, kako je potekal proces učenja ter na kakšne načine danes pripravljajo objave. Predstavila je nekaj značilnosti, ki naj jih ima »dobra« TikTok objava in kako preko kratkih videoposnetkov nagovarjajo predvsem mlajše uporabnike ter jim skušajo knjižnico približati.
Na obeh srečanjih smo se dotaknili tudi praktičnih dilem, s katerimi se pri upravljanju družbenih omrežij srečujejo knjižničarji. Študentke so ob tem posebej zanimala vprašanja, povezana z odzivanjem na negativne komentarje, z varnostjo profilov (npr. ali so že doživeli vdore) ter z varovanjem zasebnosti obiskovalcev pri objavljanju fotografij in videoposnetkov.
Ob zaključku srečanj se je razvil pogovor tudi o tem, kako težko je predvideti, katere objave na družbenih omrežjih bodo dosegle dober odziv ter kako velik izziv predstavlja stalno iskanje novih idej. Iz tega se je porodila zamisel, da študentke kot del praktičnega dela pri predmetu same zasnujejo in pripravijo TikTok videoposnetek za MKL, s čimer bodo preizkusile svoje razumevanje komuniciranja knjižnic prek družbenih omrežij. Nastalo je sedem videoposnetkov z raznolikimi tematikami (Slika 5), vse pa smo v zahvalo za sodelovanje posredovali MKL. Posebej nas je razveselilo, da smo prejeli poglobljen komentar nanje, ki je izpostavil dobre lastnosti posnetka, vključeval pa je tudi konkretne predloge, kako bi študentke lahko svoje izdelke še izboljšale. V MKL so se odločili, da bodo vse posnetke objavili na svojem TikTok kanalu, študentkam pa so kot priznanje za njihov trud podarili bon za enoletno članarino.
Slika 5: Eden izmed videoposnetkov za TikTok, ki predstavlja možnost izposoje zvočnih knjig (foto: Alja Mikše)
Sekcija za promocijo in marketing pri ZBDS
Na tretjem srečanju so nas obiskale predstavnice Sekcije za promocijo in marketing pri ZBDS. Saša Vidmar in Neža Podjavoršek sta predstavili, kako sekcija pripravlja objave na različnih družbenih omrežjih za promocijo ZBDS, njenih dogodkov ter aktivnosti ZBDS, ter izpostavili pomen dosledne uporabe logotipa in prepoznavnih barv društva.
Poudarili sta tudi izzive, s katerimi se srečujejo pri pripravi objav, saj se v okviru različnih knjižničarskih društev in sekcij ZBDS odvija veliko aktivnosti. Predstavili sta celoten potek: od vabila na dogodek, prek objav za pritegnitev udeležencev, do poročanja z dogodka ter objav po njegovem zaključku.
Ob koncu srečanja so imele študentke nalogo, da pripravijo svojo objavo za Facebook profil ZBDS, v kateri poročajo o srečanju. Predstavnice sekcije so jim podale povratno informacijo, enega izmed izdelkov pa so izbrale tudi za dejansko objavo (Slika 6).
Skozi primer Sekcije za promocijo in marketing so študentke znova pridobile vpogled v praktične izzive vodenja profilov na družbenih omrežjih. Hkrati je bilo to srečanje tudi priložnost za boljše spoznavanje ZBDS in razmislek o družbenih omrežjih kot orodju ne le za komunikacijo knjižnic z uporabniki, temveč tudi za povezovanje in sodelovanje med knjižničarji samimi ter predstavljanje stroke širši javnosti.
Slika 6: Objava o srečanju na Facebook profilu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (foto levo: Alja Lekše, Rene Maraž, foto desno: Alja Lisac)
Knjižničarske novice
V mesecu aprilu sta se nam na seminarskem srečanju pridružila Milena Bon in Gregor Škrlj iz Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje v NUK (Slika 7). Kot glavni urednik in vsebinska urednica sta ključna pri pripravi vsebin za portal Knjižničarske novice. Družbena omrežja uredništvo Knjižničarskih novic uporablja predvsem za razširjanje in promocijo vsebin s portala, s čimer prispeva k večji obveščenosti strokovne javnosti, lažjemu sledenju novostim na področju knjižničarstva ter krepitvi povezanosti v skupnosti.
Izvedeli smo, da največ zanimanja pritegnejo objave o prostih delovnih mestih ter sprotna poročila s strokovnih dogodkov. Večina objav je sicer pripravljenih vnaprej in se samodejno objavijo ob določenih dopoldanskih urah, ki so se izkazale kot najbolj učinkovite za dosego ciljne publike.
Študentke so skozi predstavitev bolje spoznale portal in uredniško delo pri njegovem upravljanju. Ugotovili smo, zakaj še vedno v največji meri uporabljajo Facebook, kako pri oblikovanju objav uporabljajo sodobna orodja in umetno inteligenco, ter kako skrbijo za vizualno usklajenost in prepoznavnost vsebin.
Tudi na tem srečanju so študentke dobile nalogo, da pripravijo objavo o predstavitvi za izbrano družbeno omrežje.
Slika 7: Predstavitev Milene Bon in Gregorja Škrlja (foto: Tanja Merčun Kariž)
Zaključek
Do zaključka predmeta nas čaka še nekaj srečanj, na katerih bomo nadaljevali z raziskovanjem možnosti uporabe orodij umetne inteligence pri načrtovanju in pripravi objav na družbenih omrežjih. Dotaknili se bomo tudi vprašanja uporabe družbenih omrežij za promocijo branja in knjižne produkcije. Za zaključek predmeta bodo študentke predstavile analize izbranih profilov na družbenih omrežjih; več jih je izbralo založbe, kar bo omogočilo vpogled tudi v strategije komuniciranja založnikov na različnih platformah.
Ker gre za prvo izvedbo, bomo predmet v prihodnje še nadgrajevali in dopolnjevali na podlagi letošnjih izkušenj. Kljub temu lahko že zdaj rečemo, da tovrstni izbirni predmeti predstavljajo prijetno popestritev – tako za učitelje kot za študente in študentke. Ponujajo več svobode pri izbiri vsebin in načinu izvedbe, kar omogoča prilagajanje aktualnim tematikam in tesnejše povezovanje s prakso. Posebno hvaležni smo za vedno pozitiven odziv kolegov iz prakse, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje in s tem študentkam in študentom omogočajo vpogled tudi v konkretne izzive strokovnega dela.