Ustvarjalne delavnice kot prostor medkulturne izmenjave: mobilnost Erasmus+ učečih se odraslih v Dubrovniku

Izvleček

Skupinska mobilnost učečih se odraslih v okviru Erasmus+ je znova potrdila, da je razvoj novih kompetenc temeljni del vseživljenjskega učenja, pri čemer imata ključno vlogo motivacija in pripravljenost za pridobivanje novih znanj. Šest udeleženk kreativnih delavnic Mestne knjižnice Ljubljana ter dve spremljevalki smo se aprila 2025 odpravile na skupinsko mobilnost v sklopu akreditacije Erasmus+. Spremljevalki sva mesto obiskali že leto prej, ko sva v Narodni knjižnici Grad in drugih kulturnih ustanovah vzpostavili sodelovanja, ki so se izkazala kot temelj za kakovostno zasnovan program. Na Hrvaškem se izraz narodna knjižnica uporablja za knjižnico, ki po svoji funkciji ustreza slovenskemu pojmu splošna knjižnica, torej knjižnici, namenjeni vsem prebivalcem in različnim skupinam uporabnikov.

Ključne besede: MKL, skupinska mobilnost Erasmus+, mobilnost učečih se, neformalno izobraževanje odraslih, mednarodno sodelovanje, ustvarjalne delavnice, dobre prakse v knjižnicah

Dubrovnik – pogled na trdnjavo (foto: Nina Ambrož)

Uvod

Izobraževanje odraslih in sodelovanje v projektih Erasmus+ ima močno razsežnost medkulturnosti, trajnosti, demokratičnosti in spoštovanja raznolikosti (Šinko, 2026). V MKL še posebej razvijamo večjezičnost, pismenost ter kulturno zavest in izražanje – kompetence, ki so osrednjega pomena za knjižničarje, izvajalce izobraževalnih programov in odrasle uporabnike (Vodiškar, 2025). Mobilnost uporabnic v Dubrovnik je bila usmerjena v krepitev jezikovnih spretnosti, pridobivanje novih znanj, spoznavanje evropskih vrednot ter opolnomočenje odraslih učečih se za aktivno vključevanje v lokalno okolje. Program je združeval tradicionalna znanja, ustvarjalne prakse, medkulturni dialog in trajnostne pristope. Ker udeleženke že vrsto let obiskujejo rokodelske delavnice v MKL, je bil program zasnovan kot nadgradnja njihovih obstoječih spretnosti, hkrati pa jim je omogočil izkušnjo mednarodnega sodelovanja. Komunikacija med aktivnostmi je potekala v hrvaščini, kar je udeleženkam omogočilo intenzivno razvijanje komunikacije v tujem jeziku v realnih situacijah.

Uvodno srečanje in pogostitev (foto: Nina Ambrož)

Pripravljalni obisk in vzpostavljanje partnerstev

Program Erasmus+ spremljevalcem skupinske mobilnosti omogoča tudi pripravljalni obisk, ki je izredno pomemben za navezovanje stikov z gostiteljico, saj se je za obisk skupine najenostavneje dogovarjati kar osebno, organizator in gostitelj pa navežeta tudi osebni stik (Zadravec in Plestenjak, 2024). Pripravljalni obisk je bil namenjen načrtovanju programa, vzpostavitvi tesnega sodelovanja z gostiteljsko organizacijo in temeljiti pripravi programa. V Narodni knjižnici Grad sva se srečali z direktorico Dubrovačkih knjižnic Lucijo Bjelokosić ter z zaposlenimi, ki pripravljajo kulturne programe in delavnice. Ti pogovori so odprli vrata tudi drugim lokalnim ustanovam, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih. Srečali sva se tudi s Slovenskim kulturnim društvom Lipa, Društvom DEŠA, slikarko Ivano Gillé ter predstavniki Zavičajnega muzeja Konavala. Vsa na novo vzpostavljena partnerstva so se med mobilnostjo izkazala za izjemno dragocena.

Knjižnica se ponaša z impresivnim pohištvom in čitalnico (foto: Nina Ambrož)

Po vrnitvi s pripravljalnega obiska sva z bodočimi udeleženkami mobilnosti izvedli tudi pripravljalni sestanek, katerega namen je zlasti sodelujoče seznaniti z vsemi podrobnostmi mobilnosti, vključno z logistiko, pričakovanji ter kulturo gostujoče države. Pojasniti je potrebno tudi, da sami z mobilnostjo ne bodo imeli nobenih stroškov kar se tiče nastanitve, prehrane, transporta in vstopnin (Šefman, 2024).

Priprava udeleženk – soustvarjanje vsebin

Udeleženke so se na mobilnost pripravljale že precej časa pred samim odhodom. Ker so bile aktivno vključene v izvedbo delavnic v Dubrovniku, so v knjižnici skupaj s spremljevalkama načrtovale potek aktivnosti, zbirale materiale, preizkušale postopke in razmišljale tudi o tem, kako svoje znanje predstaviti v hrvaščini. Takšna priprava je pomembno vplivala na njihovo samozavest, saj so se na pot odpravile z občutkom, da lahko svoje znanje kompetentno delijo z drugimi. Ob tem so razvijale organizacijske in komunikacijske spretnosti, ki so se izkazale kot ključne pri izvedbi delavnic.

Potek mobilnosti

1. dan: spoznavanje knjižnice in izvedba ustvarjalnih delavnic

Slovenska ekipa med pripravo na pogostitev (foto: Nina Ambrož)

Prvi dan je bil namenjen spoznavanju gostiteljske knjižnice in kulturnega okolja. Narodna knjižnica Grad, umeščena v samo jedro starega mesta pod zaščito UNESCO, nas je navdušila z zgodovinsko arhitekturo in dvorano Saloča od zrcala (Zrcalna dvorana), nekoč glavno plesno dvorano v mestu, ki danes gosti številne kulturne dogodke. Po ogledu knjižnice je sledil voden ogled starega mestnega jedra ter obisk Pomorskega muzeja, kjer smo se seznanile s kulturno dediščino in tradicionalnimi obrtmi na dubrovniškem območju.

Zrcalna dvorana (Saloča od zrcala), kjer je potekal program (foto: Nina Ambrož)

Popoldanski del je potekal v knjižnici, kjer smo najprej pripravile pogostitev z nekaterimi tradicionalnimi slovenskimi jedmi (ocvirkove pogačice, majhne orehove potičke, medenjaki, Ižansko oko – tradicionalna slaščica z območja Iga pri Ljubljani), sledil pa je prikaz klekljanja idrijske čipke ter eko delavnica izdelovanja naravne kozmetike. Obiskovalci so pod vodstvom Ule Hribar Babinski izdelovali dišeče kroglice za kopanje in balzam za ustnice. Program je z delavnico izdelovanja lutk iz recikliranih materialov dopolnila predsednica Društva Slovencev Lipa Tanja Baletić, ki je ustvarjalno druženje zaključila s kratko predstavo.

Delavnica izdelovanja naravne kozmetike (foto: Nina Ambrož)

Pogostitev z domačimi dobrotami (foto: Nina Ambrož)

2. dan: kulturna dediščina in izmenjava rokodelskih znanj

Drugi dan je bil posvečen raziskovanju kulturne dediščine. Obiskale smo Etnografski muzej Rupe, kjer smo spoznale tradicionalne obrti, oblačila in način življenja v regiji. Sledil je obisk Cavtata in tamkajšnje knjižnice, ki aktivno deluje v lokalni skupnosti in predstavlja pomemben prostor vseživljenjskega učenja. Ogledale smo si tudi rojstno hišo slikarja Vlahe Bukovca, sodobnika in znanca Ivane Kobilca. Pripadala sta širšemu krogu srednjeevropskih in mednarodnih umetnikov, ki so v tistem času delovali v francoski prestolnici.

Voden ogled rojstne hiše slikarja Vlahe Bukovca (foto: Nina Ambrož)

Najpomembnejši razlog za obisk Cavtata pa je bil pravzaprav ta, da se mestece nahaja v regiji Konavle, ki velja za zibelko konavoskega veza. To je tradicionalna tehnika ročnega vezenja, ki je pomemben del tamkajšnje kulturne dediščine, njena posebnost so geometrijski vzorci, rdeča barva in uporaba svilene niti.

Prikaz izdelovanja svilene niti (foto: Nina Ambrož)

Osrednji del dneva je tako predstavljala delavnica konavoskega veza, kjer je potekala izmenjava slovenskih in hrvaških tradicionalnih znanj. Maris Stanović iz Zavičajnega muzeja Konavala je predstavila pridobivanje svilene niti, ki jo v Konavlah še vedno vzgajajo za muzejske potrebe.

Kokon sviloprejke se prelije z vrelo vodo, da lahko iz nje pridobimo svileno nit (foto: Nina Ambrož)

Udeleženke so se naučile osnov konavoskega veza, hrvaški udeleženci pa so pod vodstvom Ružice Babič spoznali tehniko vezenja gorenjskega nageljna. Delavnica je razkrila razlike med obema tehnikama in hkrati poudarila njuno skupno vlogo pri ohranjanju kulturne identitete, saj izražata kulturno identiteto regije.

Vezenje gorenjskega nageljna (foto: Nina Ambrož)

3. dan: obisk naravnega rezervata na otoku Lokrum in slikanje akvarelov

Na otoku Lokrum (foto: Nina Ambrož)

Na zadnji dan mobilnosti smo najprej obiskale otok Lokrum, zaščiten naravni rezervat z izjemno biotsko raznovrstnostjo in bogato zgodovino. Obisk je tako smiselno dopolnil izvedbo eko delavnic in izdelave naravne kozmetike, saj so udeleženke lahko v živo spoznale okolje, kjer rastejo različna zelišča, aromatične rastline ter drugi naravni viri, ki so jih uporabile pri izdelovanju naravne kozmetike. S tem so lažje razumele pomen uporabe lokalnih, naravnih materialov ter trajnostnega pristopa, ki temelji na spoštovanju narave.

Pred delavnico akvarela smo obiskale umetniško galerijo, kjer smo si ogledale dela lokalnih slikarjev. Na delavnici so nato udeleženci pod vodstvom Tetyane Donets in dubrovniške slikarke Ivane Gillé na ekološki papir slikali motive Dubrovnika in Ljubljane. Ustvarjanje je združilo trajnost, umetnost in medkulturno izmenjavo ter omogočilo izražanje osebnih vtisov skozi likovno izražanje.

Delavnica slikanja z akvareli (foto: Nina Ambrož)

Razvijanje jezikovnih kompetenc

Večjezičnost je eden od temeljev evropskega projekta in močan simbol prizadevanja EU za združenost v raznolikosti. Spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti je eden od posebnih ciljev programa (Erasmus+, 2026). Ker je program potekal v hrvaščini, so udeleženke ves čas aktivno uporabljale tuji jezik pri pogovorih z gostitelji, na delavnicah, v muzejih in med druženjem, torej v formalnih in neformalnih situacijah. Učenje skozi neposredno uporabo jezika se je izkazalo za izjemno učinkovito, udeleženke so hitro napredovale, razširile besedišče in pridobile samozavest pri govoru. Do konca mobilnosti so bile pri sporazumevanju opazno bolj sproščene, samostojne in samozavestne. Takšna izkušnja potrjuje, da Erasmus+ mobilnosti pomembno prispevajo k razvoju jezikovnih kompetenc, saj udeležencem omogočajo avtentično, vsakodnevno rabo jezika v realnem okolju, kar ima praviloma večji učinek kot formalno učenje v učilnici.

Sklep: prenos znanja v lokalno okolje

Eden izmed ključnih ciljev Erasmus+ mobilnosti je prenos znanja v domače okolje, saj zagotavlja širši družbeni vpliv pridobljenih izkušenj in omogoča, da posameznikove nove veščine koristijo celotni skupnosti.

Delavnice so med lokalnimi prebivalci vzbudile veliko zanimanja in so bile odlično obiskane (foto: Nina Ambrož)

V našem primeru se je to pokazalo zelo konkretno, udeleženke so se v Dubrovniku naučile tehnike vezenja konavoskega veza, spoznale njegovo kulturno ozadje ter primerjale tradicionalne tehnike vezenja v Sloveniji in na Hrvaškem. Ena izmed udeleženk je po vrnitvi domov v MKL, z novo pridobljenim znanjem samoiniciativno organizirala in izvedla delavnico vezenja konavoskega veza za zunanje uporabnike, druga je izvedla delavnico risanja akvarelov z dubrovniškimi motivi, tretja pa izdelovanja punčk iz sivke, kar se je prav tako naučila na mobilnosti. Program mobilnosti je združeval praktično ustvarjanje, raziskovanje kulturnega okolja in medkulturno izmenjavo. Obiski muzejev, galerij in naravnih območij so dopolnili rokodelske delavnice ter omogočili poglobljeno razumevanje vsebin. Mobilnost je pokazala, kako pomembne so tovrstne izkušnje pri izobraževanju odraslih, saj spodbujajo ustvarjalnost, medkulturni dialog in trajnostne pristope. Omogočila je pridobivanje novih znanj in spretnosti ter spoznavanje drugačnih pristopov k delu z odraslimi, zlasti skozi praktično in sodelovalno učenje na delavnicah. Udeleženci se iz teh izkušenj vračajo z večjo samozavestjo, izboljšanimi jezikovnimi sposobnostmi in širšim razumevanjem drugih kultur (Šefman, 2024). Tudi udeleženke mobilnosti v Dubrovniku so izkušnjo strnile v misel, da so pridobile nove spretnosti, samozavest pri komunikaciji v tujem jeziku ter globlje razumevanje kulturne raznolikosti. Dejavnosti so hkrati prispevale k socialni vključenosti odraslih, saj so jim omogočile pridobivanje novih znanj, aktivno sodelovanje, izmenjavo izkušenj in povezovanje v varnem in dostopnem okolju knjižnice.

Po zaključku mobilnosti je bila izvedena neformalna evalvacija, pri kateri so udeleženke svoje vtise, pridobljeno znanje in razvoj kompetenc ovrednotile s pomočjo učnih knjižic. V njih so odgovorile na strukturirana vprašanja o izvedenih delavnicah, programu mobilnosti in svoji izkušnji ter ocenile lastno znanje pred oziroma po mobilnosti, svoj doprinos k izvedbi dejavnosti in nove kompetence, ki so jih pridobile. Evalvacija je tako omogočila refleksijo učnih učinkov mobilnosti in predstavlja osnovo za opisno presojo napredka udeleženk ter prenosa pridobljenega znanja v delo MKL.

Čeprav MKL nastopa kot velika ustanova z akreditacijo Erasmus+, ki omogoča izvedbo takšnih skupinskih mobilnosti, je model izvedljiv tudi v manjših splošnih, specialnih in šolskih knjižnicah, saj Erasmus+ prek manjših projektov kratkotrajnih mobilnosti omogoča prilagojene finančne mehanizme za vse vrste izobraževalnih ustanov.

Viri in literatura

Erasmus+ Vodnik za prijavitelje (Različica 1, 12. november 2025). (2026). https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sites/default/files/2025-11/programme-guide-2026_sl.pdf

Šefman, M. (2024). Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility. Knjižničarske novice.
https://knjiznicarske-novice.si/popotnica-za-skupinsko-mobilnost-ucecih-se-odraslih-porocilo-o-tca-dogodku-good-practices-in-the-implementation-of-adult-learner-mobility/

Šinko, S. (2026). Knjižnice kot ponudnice izobraževanja odraslih: poročilo o dogodku TCA. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/knjiznice-kot-ponudnice-izobrazevanja-odraslih-porocilo-o-dogodku-tca/

Vodiškar, M. (2025). Od bralnih klubov do evropskih poti: mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-bralnih-klubov-do-evropskih-poti-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana/

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024). Od načrta do novih znanj z uporabniki: šest nasvetov za pripravo skupinske mobilnosti Erasmus+ učečih se odraslih. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-nacrta-do-novih-znanj-z-uporabniki-sest-nasvetov-za-pripravo-skupinske-mobilnosti-erasmus-ucecih-se-odraslih/

Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.