Uspešnost biblioterapevtskega programa bralno pogovorne urice v Osrednji knjižnici Celje

Izvleček
Prispevek analizira uspešnost izvajanja biblioterapevtskega programa bralno pogovorne urice, ki ga v Osrednji knjižnici Celje izvajamo že dvanajsto leto. Program se mesečno izvaja v dnevnem centru Šent, dveh društvih, dveh domovih za starejše in v knjižnici. Rezultati so pomembni za izvajanje programa v prihodnje, za spremembe in prilagajanje izvajanja ter za obogatitev.

Ključne besede: biblioterapija, bralno-pogovorne urice, raziskava zadovoljstva, ranljive skupine uporabnikov

1 Uvod
V Osrednji knjižnici Celje od leta 2012 izvajamo biblioterapevtski program bralno pogovorne urice v Dnevnem centru ŠENT, društvih Dren in Zimzelen, v domovih za starejše Dom ob Savinji Celje in Dom Lipa Štore, v Večgeneracijskem centru Javnega zavoda SOCIO ter v Osrednji knjižnici Celje. Bralno-pogovorne urice so oblika biblioterapevtskega programa, ki temelji na pogovoru o knjigah, kjer sodelujejo skupina, strokovni delavec in bibliotekar. Osnovni namen programa je bil, v skladu s poslanstvom Osrednje knjižnice, aktivirati socialno vlogo knjižnice. Program je v osnovi namenjen vsem, predvsem pa ranljivim skupinam ljudi na območju Celja in okolice. Priprava programa (koncept, trajanje, izbor literature ipd.)  je bila izvedena konec leta 2011, zagon pa se je pričel z januarjem 2012, ko je bila izvedena prva bralno-pogovorna urica. Cilj programa je, da udeleženci programa lahko izrazijo svoje mnenje o prebranem, delijo lastne izkušnje in uvid pri reševanju vsakodnevnih situacij. Bralno pogovorne urice potekajo tako, da ob prebiranju določenega poglavja, odstavka ali misli prej predvidenega knjižnega dela, udeleženci spoznajo glavnega junaka, dogodek, zgodbo ali problem, ki ga delo opisuje. Nato v pogovoru udeleženci soočijo različna mnenja in zaključke ter njihovo vsebino primerjajo z lastnimi izkušnjami in doživetji. Želeni rezultat je, da udeleženci uspešneje premagujejo in rešujejo lastne težave, si krepijo samozavest in izboljšajo počutje. Program izvajamo v okviru organizirane skupine, ki jo vodita strokovni delavec in knjižničar, enkrat mesečno po eno uro ob v naprej določenih terminih. Program večinoma že od samega začetka izvaja avtor prispevka sam, pri čemer ima z vsako skupino pet do šest enournih srečanj mesečno. Občasno se na dveh srečanjih pridruži tudi sodelavka. Za promocijo dejavnosti bralno-pogovornih uric je bila leta 2012 v zgibanki  projekta »Knjižnica na obisku« hkrati objavljena še krajša, osnovna informacija o vsebini in namenu programa. Informacije o programu so objavljene tudi na spletnih straneh knjižnice.

2 Pregled dosedanjih raziskav
Splošne knjižnice so namenjene najširšemu krogu prebivalstva v svojem okolju (Zakon o knjižničarstvu, 2001). Za uporabnike izvajajo raznovrstne programe, med drugim tudi na socialnem področju, ena takšnih je tudi biblioterapevtska dejavnost. Ta uporablja zdravilne, terapevtske učinke branja, ki jih še okrepi v neposrednem, empatičnem odnosu s svojimi uporabniki. Dolgoletna praksa nas je naučila, da smo knjižničarji odgovorni ljudem, s katerimi in za katere delamo; da smo, kot vsi sorodni poklici, zavezani, da svojim bralcem ponudimo svoj čas in znanje, in da je knjižnica ustanova, ki je lahko uspešna le, če se v njej bralci počutijo sprejete, razumljene in upoštevane.

O terapevtski moči knjig, še posebej za določene skupine ljudi, piše Špoljar v svoji magistrski nalogi: Bibilioterapija v splošni knjižnici (2003), v kateri se ukvarja tudi s poslanstvom splošnih knjižnic na tem področju. Poudarja, da je »biblioterapevtsko delo kot neformalna dejavnost vključena v delo bibliotekarjev« in knjige pomagajo s svojim vplivom in ustreznim vodenjem bralca pri duševnem zdravju v skupnosti in vodijo k boljši kakovosti življenja. Poslanstvo splošne knjižnice odgovarja s posebnimi servisi v knjižnici na potrebe sodobnega človeka; biblioterapija je lahko pod določenimi pogoji tak servis. Bralec ob branju načrtno izbrane literature skozi proces biblioterapije lažje rešuje svoje težave« (Špoljar, 2003, str. 2).

Biblioterapevtski pristop k obravnavanju  posameznega uporabnika oz. skupine od knjižničarja zahteva empatijo – vživljanje v bralčeve potrebe, pričakovanja in stiske, kar še posebej velja za deprivilegirane družbene skupine, kot so starejši in osebe s težavami v duševnem zdravju.

Psihoterapevt Perko, ki že več kot 20 let vodi terapevtske skupine ljudi v stiski, še posebej alkoholikov, poudarja pozitivne učinke biblioterapije na ljudi. Trdi, da je »bibilioterapija najpomembnejše vzgojno terapevtsko sredstvo socialno-andragoške metode urejanja ljudi v stiski. Skupaj s pisanjem avtoanalitičnih dnevnikov, različnih utrinkov ob mnogih dogodkih v skupinah itd. predstavlja jedro te metode. Pomeni nepogrešljivo pomoč za ljudi v stiski, ki morajo v nekem smislu »zapoznelo« dozoreti. Branje dobre in ustrezne strokovne in leposlovne literature je osnova za duhovno in doživljenjsko prebujanje ljudi v stiski ter za njihov intelektualni razvoj.« (Perko, 2014, str. 14).

3 Metodologija
Na področju izvajanja bibliopedagoške dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje je to prva izvedena raziskava. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost obiskovanja programa, stopnjo zadovoljstva in predloge za izboljšanje programa.

Pred začetkom raziskave smo pripravili naslednja raziskovalna vprašanja:

• Na kakšen način so udeleženci izvedeli za program bralno pogovornih uric?
• Kako dolgo se že udeležujejo programa in kako pogosto?
• Kakšno je zadovoljstvo udeležencev s programom?
• Kateri so vzroki za udeležbo na bralno pogovornih uricah?
• Kateri so predlogi za nadaljevanje izvajanja programa?

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnike smo natisnili in jih razdelili udeležencem programa v obdobju med 15. novembrom in 15. decembrom 2023. Razdelili smo 62 anketnih vprašalnikov, izpolnili so jih vsi udeleženci. S pripravljenostjo udeležencev na sodelovanje v anketi smo bili izjemno zadovoljni, saj je raziskava obsegala celotno populacijo vključeno v program bralno pogovornih uric.

4 Rezultati
4.1 Podatki o anketirancih
V anketi je sodelovalo 62 anketirancev, od tega 45 žensk in 15 moških, dva anketiranca na vprašanje o spolu nista odgovorila. Starostna struktura anketirancev je prikazana na Sliki 1. Od sodelujočih je bilo 23 oseb starejših od 71 let, 21 oseb med 61 in 70 let, po 9 oseb pa je pripadalo starostnim skupinam oseb z manj kot 50 let in med 51 in 60 let.

Slika 1: Starostna struktura anketirancev

4.2 Seznanjenost in pogostost udeležbe programa bralno pogovorne urice
Na vprašanje je odgovarjalo 62 respondentov. Rezultati ankete kažejo, da je glavnina obiskovalcev bralno pogovornih uric (25 anketiranih) zanje izvedela preko delovne terapije v ustanovi, v katero so vključeni. Za program izvajanja so izvedeli še ustno v knjižnici (17) in preko drugih uporabnikov programa (11). Natančnejšo porazdelitev prikazuje Preglednica 1.

Preglednica 1: Kako ste izvedeli za program bralno pogovornih uric?

4.2.1 Udeležba na bralno-pogovornih uricah
Na vprašanje je odgovorilo 61 respondentov, en na vprašanje ni odgovoril. 60 sodelujočih anketirancev redno obiskuje bralno-pogovorne urice tako da je udeležba 98 % na srečanje, ena oseba pa se srečanj ne udeležuje.

4.2.2 Dolžina udeležbe na srečanjih bralno-pogovornih uric
Na vprašanje je odgovorilo 59 oseb. Največ uporabnikov, teh je 26, se je srečanj udeleževalo v obdobju zadnjih 5 let, 19 oseb se je srečanjem priključilo v zadnjem letu, 14 oseb pa sodeluje že od samega začetka. Kako dolgo se že anketiranci udeležujejo programa bralno-pogovornih uric, prikazuje Slika 2.

Slika 2: Dolžina udeležbe bralno-pogovornih uric

4.2.3 Pogostost udeležbe bralno-pogovornih uric
Na vprašanje je odgovorilo 57 respondentov. Udeležba na bralno-pogovornih uricah je visoka, saj se jih vsak mesec udeležuje kar 46 uporabnikov, občasno 9 uporabnikov, dva uporabnika pa program obiščeta 1 krat letno ali manj. Kako pogosto se uporabniki udeležujejo srečanj, prikazuje Slika 3.

Slika 3: Pogostost udeležbe bralno-pogovornih uric

4.3 Zadovoljstvo s programom
Podrobnejše rezultate o zadovoljstvu z bralno-pogovornimi uricami in oceni respondentov (od 1 do 5), zajetih v sklopu 11-ih podvprašanj, prikazujemo v Preglednici 2. Rezultati ankete kažejo na visoko stopnjo zadovoljstva s programom bralno-pogovornih uric. Na petstopenjski lestvici (1 – nezadostno, 5 – odlično) so udeleženci program ocenili s povprečno oceno 4,8. Ocene pri posameznih podvprašanjih so se gibale med 4,7 in 4,9.

Preglednica 2: Ocena zadovoljstva uporabnikov programa BPU in povprečna ocena

Preglednica 2: Ocena zadovoljstva uporabnikov programa BPU in povprečna ocena

4.4 Razlogi za udeležbo na bralno-pogovornih uricah in upravičenost programa s pričakovanji
Na vprašanje je odgovorilo 62 respondentov. Razlogi obiskovanja bralno-pogovornih uric so različni in sicer jih 43 uporabnikov prihaja zato, da izvedo kaj novega, 37 zaradi druženja, 29 jih na ta način kakovostnejše preživlja svoj prosti čas, 25 zaradi vsebine knjig, ki jim pomagajo pri reševanju vsakodnevnih težav, 22 da zapolnijo prosti čas in 7 iz drugačnih interesov. Podrobnejše rezultate prikaže Slika 4. Rezultati so pokazali, da vsi respondenti menijo, da program bralno-pogovornih uric upravičuje njihova pričakovanja.

Slika 4: Vzroki za udeležbo na bralno pogovornih uricah

4.5 Sporočila uporabnikov bralno-pogovornih uric (Q9)
Zadnje vprašanje ankete je bilo odprtega tipa. V njem smo respondente spraševali: ali bi želeli v povezavi z izvajanjem bralno-pogovornih uric še kaj sporočiti? Odgovorilo je 21 respondentov, ki so podali različna mnenja. Mnenja smo razdelili v več skupin: pohvale, pogostost in predlogi za prihodnje. Večina respondentov je programu izrekla pohvale, trije so izpostavili, da bi morali program izvajati bolj pogosto. Omembe vredni se nam zdita mnenji dveh respondentov, ki sta zapisala: »Bralno-pogovorne urice so zelo koristne za kakovostnejše preživljanje prostega časa in so doprinos v vsakodnevnih življenjskih situacijah, da postaneš večji, boljši človek, sočlovek. Hvaležna sem za izvajalca za g. Silva Pura in njegov knjižni izbor.« in »Super, koristno za vse generacije od otroštva do pozne starosti, tudi ob odhajanju iz življenja. Silvo razume, je odlično pripravljen in meni v veliko veselje. Polepša mi dan in vedno se rada spominjam na skupaj preživete urice. Hvala.«

5 Razprava in zaključek
Analiza uspešnosti dvanajstletnega izvajanja biblioterapevtskega programa bralno-pogovorne urice v Osrednji knjižnici Celje kaže na dobro obiskanost in visoko zadovoljstvo udeležencev.

Program, ki se je začel pred dvanajstimi leti s prvo bralno-pogovorno urico, se je v naslednjih letih postopoma razširil na šest skupin. Namen je bil dosežen, saj program pokriva ranljive skupine ljudi v različnih ustanovah lokalnega okolja (dnevni center Šent, dve društvi, domova za starejše v Celju in Štorah, knjižnici) ter je na voljo vsem Celjanom in okoličanom, ki se ga lahko udeležujejo v knjižnici.

Rezultati ankete kažejo izjemno visoko zadovoljstvo udeležencev (povprečna ocena 4,8 od 5). Udeleženci so še posebej pohvalili izbor literature, strokovnost knjižničarjev in terapevtski učinek programa. Pohvale potrjujejo, da program uspešno odgovarja potrebam uporabnikov in jim omogoča pozitivno izkušnjo.

Osnovni namen programa – izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje reševanja vsakodnevnih težav skozi pogovore ob literaturi – je dosežen.

Iz rezultatov je razvidno, da bi si anketiranci in uporabniki naše knjižnice želeli več podobnih srečanj ob knjigi. Lahko bi pripravili več krajših srečanj ali pa s pomočjo dodatnih sodelavcev program izvajali pogosteje. V januarju 2025 že načrtujemo nove dejavnosti, to sta nov bralni klub za odrasle in angleški bralni klub, ki bo pokrival predvsem mlajšo populacijo, kot so npr. srednješolci. V letošnjem letu pa se je že priključila še ena skupina uporabnikov s posebnimi potrebami, in sicer so to varovanci Centra za varstvo in delo Golovec. Prva bralno-pogovorna urica se bo izvedla v decembru 2024. Na podlagi dodatnih aktivnosti tako uresničujemo želje in predloge naših uporabnikov, kar poveča raznovrstnost in kakovost knjižničnih storitev.

Večina udeležencev je starejših od 50 let, kar je skladno z namenom programa. Kljub temu bi lahko dodatne aktivnosti pritegnile mlajše generacije, na primer s tematskimi srečanji, ki naslavljajo aktualne izzive mladih. Možnosti za razvoj storitev v prihodnje je še veliko.

Glede izbora literature rezultati kažejo, da jih je z izborom zelo zadovoljnih 52 od 60 vprašanih. Odgovori pritrjujejo, da je izbor resničnih, življenjskih zgodb primeren in zanimiv pri vseh šestih skupinah. Posebnost bralno-pogovorne urice je v tem, da uporabniki naslova knjige in tematike ne poznajo v naprej, kar srečanjem daje poseben čar in pričakovanje. Izvedba je torej primerna in z njo nameravamo nadaljevati.

Udeleženci programa se bralno-pogovornih uric udeležujejo iz različnih razlogov, pri čemer izstopajo želja po pridobivanju novih znanj (43 respondentov), družbenem povezovanju (37 respondentov) in kakovostnem preživljanju prostega časa (29 respondentov). Pomembno je tudi, da 25 respondentov poroča, da jim vsebina knjig pomaga pri reševanju vsakodnevnih težav, kar potrjuje terapevtsko vrednost programa.

Priprava na izvedbo urice je zahtevna faza. Zajema ustrezen izbor gradiva, kateri del izvzete vsebine (odstavek, del poglavja ipd.) je prebran v uvodnem delu srečanja. Na podlagi prebranega se nato začne pogovor o knjigi, ki je rdeča nit srečanja. Veseli nas, da so udeleženci prepoznali trud, ki ga vlagamo v pripravo in izvedbo programa ter da izkazujejo zadovoljstvo nad vsemi segmenti izvedbe dejavnosti. Program bralno-pogovornih uric je bila smiselna strateška odločitev knjižnice, saj se je v teh dvanajstih letih obstoja v praksi pokazal za dobrodošlega, morda celo nujnega, namenjenega predvsem ranljivim skupinam ljudi.

Navedeni viri in literatura

Perko, A. (2014). Biblioterapija v socialno-andragoškem programu urejanja ljudi v stiski. V F. Bišćan, V. Kovač Vrana, Ž. Mavretić, M. Ivanež in P. Kovič (ur.), Zbornik radova = zbornik prispevkov (str. 14-17). Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačič«; Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

Špoljar, M. (2003). Biblioterapija v splošni knjižnici [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Zakon o knjižničarstvu (Zkn-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015.