Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo predlog Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Strokovno in drugo javnost poziva, da poda svoje pripombe in predloge najkasneje do srede, 23. marca 2022.
Predlagana uredba ureja uvajanje raziskovalnih politik Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), v katerem sodeluje tudi Slovenija. Glavna določila zakona glede odprte znanosti so, da mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti.
Načela vključujejo odprt dostop do vseh raziskovalnih rezultatov, uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti kot občanske znanosti.
Ključno vlogo opravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki mora od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti zahtevati (pri sofinanciranju od 50%), da zagotovijo odprt dostop do znanstvenih publikacij in rezultatov raziskav.
Izpostavljamo nekaj členov te uredbe.
V 4. členu, ki zadeva storitve odprto dostopnih znanstvenih revij, založniških platform in repozitorijev je opredeljeno, da: »Kriterije in zahteve glede ustreznih storitev odprto dostopnih znanstvenih revij, odprto dostopnih znanstvenih založniških platform in odprto dostopnih repozitorijev določi ARRS, upoštevajoč ustrezne skupne rešitve v Evropskem raziskovalnem prostoru (kot npr. v okviru Načrta S)«.
5. člen opredeljuje načine, kako morajo biti shranjeni raziskovalni podatki:
– v skladu za načeli FAIR (to so najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporaba).
– v skladu z načelom „odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno“, ki terja pripravo in redno posodabljanje Načrta ravnanja s raziskovalnimi podatki (NRRP).
7. člen opredeljuje avtorske pravice v skladu z načeli odprte znanosti. Metapodatki raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav morajo biti objavljeni z odprto licenco Creative Commons Posvetilo javni domeni (CC0) oziroma njej enakovredno.
9. člen opredeljuje načine vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo, tako imenovano občanska znanost.
11. člen določa vrednotenje in ocenjevanje, ki mora potekati skladno z načeli FAIR in opremljenostjo s trajnimi identifikatorji (PID oziroma OID). Prednost ima kvaliteta nad kvantiteto: bistveni so vsebinski dosežki znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesta objave oziroma faktorji vpliva (ali druge metrike revije) ali založnika .
13. člen pa zadeva knjižničarje neposredno. Nacionalna infrastruktura odprte znanosti mora delovati v skladu s priporočili Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in biti povezljiva (interoperabilna) z relevantnimi evropskimi ter mednarodnimi infrastrukturami, kar pomeni:
»Ministrstvo, pristojno za znanost, v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost predlaga Vladi Republike Slovenije ukrepe za vzpostavljanje in vzdržno delovanje nacionalne infrastrukture odprte znanosti in s tem povezanimi specializiranimi kadri, kot so predvsem skrbniki raziskovalnih podatkov, podatkovni svetovalci, podatkovni knjižničarji in arhivisti.«
V obrazložitvi predlaganih vsebinskih rešitev Uredbe so pojasnjena tako uvodna pojasnila kot obrazložitve po posameznih sklopih, ki so izdatno opremljene s spletnimi povezavami.
Pripravila: dr. Mojca Rupar Korošec (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Ben Taylor (Pexels)