Uporabnik v kontekstu sprememb

21. september

Uvod v prvi dan je z odličnim referatom Družbena odgovornost: vnovič in zopet in znova naredila Luana Malec (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper). Dotaknila se je aktualnih tem: dezinformacij, posledic spreminjanja medijske krajine, predstavila je novo definicijo informacijske pismenosti (2018), odnos do razvijanja informacijske in medijske pismenosti različnih strokovnih združenj po svetu in v Sloveniji (navedla je dva primera gradiv, povezanih s ceplenjem).

mag. Lea Felicijan (Medobčinska splošna knjižnica Žalec): Uresničevanje knjižničnih vlog v lokalni splošni knjižnici. Predavateljica je iz krajevne knjižnice Prebold in je sistematično analizirala dejavnosti, ki jih izvaja knjižnica, korelirala s knjižničnimi vlogami, ki jih določajo nova strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018). Poudarila je pomen dobro zastavljenenega programa knjižnice, s katerim lahko uresničuje nove knjižnične vloge in pusti pečat oziroma veča svoj pomen v ožjem in širšem okolju.

Urška Bonin (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper), Lea Hedl (Mariborska knjižnica), Maja Kenda (Mestna knjižnica Kranj) in Lavra Tinta (Mestna knjižnica Ljubljana): Profil mladinskega knjižničarja: analiza rezultatov ankete. Prikaz rezultatov je bil izredno inovativen in atraktiven, v obliki animiranega filma. Predstavile so tudi mesečnik Semafor in napovedale strokovno posvetovanje 11. novembra 2021. Analizo rezultatov bodo objavili na spletni strani ZBDS.

Mateja Lesar (Mestna knjižnica Ljubljana): Prilagajanje izobraževalnega programa splošne knjižnice na podlagi ugotavljanja potreb uporabnikov. V Mestni knjižnici Ljubljana so izvedli raziskavo o potrebah uporabnikov po izobraževanju. Rezultate so predstavili glede na ciljne skupine in spol ter željene tematske sklope. Eden od trendov v potrebah prebivalcev je izobraževanje na daljavo, sploh za tiste, ki živijo daleč od lokacije knjižnice.

Anja Rebolj (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) in dr. Klaudija Sedar (prej Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota): Izvajanje knjižnične dejavnosti ter delo in počutje zaposlenih v slovenskih splošnih knjižnicah v luči epidemije covid-19. Predavateljici sta predstavili raziskavo, v kateri so zbirali odziv knjižnic in knjižničarjev glede izvajanja svojih storitev v času korone. Krovna ugotovitev je, da so knjižnice svoje storitve prenesle na splet: od izvedb dogodkov, strokovnih predavanj, izobraževanj, pravljic in izposoje (e-knjig, e-časopisov, e-virov, ki jih gradijo knjižnice ipd.) ali nekatere izvajale hibridno, če je bilo to možno. Rezultati so bili predstavljeni tudi z vidika območnih in osrednjih knjižnic.

Rok Dežman in Anja Frković Tršan (Mestna knjižnica Ljubljana): Mladi in starejši v Mestni knjižnici Ljubljana – smernice in praksa. Avtorja sta predstavila smernice za obe ciljni skupini, načini izvedbe in aktivno vključenost obeh ciljnih skupin.

Maja Vunšek in Maja Lesar (Mestna knjižnica Kranj): Personalizirani pristop do uporabnika knjižnice v središču nastajanja novega strateškega načrta. Opravili so raziskavo ob sodelovanju zunanjega izvajalca. Večinoma so v raziskavi sodelovali uporabniki knjižnice, v knjižnici pa veliko pozornost posvečajo tudi neuporabnikom. V ta namen so izvedli delavnico ter iskali rešitve, kako dostopiti do njih.

22. september

mag. Marijan Špoljar (Mestna knjižnica Ljubljana): Brati razpoloženje: izziv bibliotekarski pismenosti. Avtor je predstavil teoretska izhodišča za branje in svetovanje za branje, ki je izredno kompleksno ter zahteva bibliotekarsko pismenost in temeljne veščine.

Maja Kenda in Andra Bernik (Mestna knjižnica Kranj): Knjižnica v digitalnem okolju: portal Modri pes (sodobni pristop k sodobnim uporabnikom). Predstavitev portala, ki se je izkazal kot čudovit primer hitrega prehoda vse dejavnosti knjižnice za otroke v času kovida na splet.

mag. Aleš Klemen (Mestna knjižnica Ljubljana): Poznavanje in ustreznost elektronskih virov in elektronskih storitev. Predstavitev rezultatov raziskave kaže, da si uporabniki želijo predvsem vsebin za spletno učenje, zvočne knjige v slovenskem jeziku, prenos in ogled video vsebin, mogoče še, da so naklonjeni izvedbam tečajev za iskanje po e-virih z izvedbo v manjši skupini v učilnici, manj na daljavo. Predstavil je tudi vse dostopne e-vire, njihovo uporabo in primerjavo z nekaterimi evropskimi državami. Raziskava je podlaga za pripravo strategije in delovanje digitalne knjižnice Mestne knižnice Ljubljana.

Vesna Horžen (Združenje splošnih knjižnic) in Luana Malec (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper): Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic. Predstavili sta raziskavo iz leta 2020, primerjalno z raziskavo izvedeno leta 2011 ter z raziskavo Knjiga in bralci VI. Nekaj utrinkov iz raziskave: knjižnice pogosteje obiskujejo ženske, narašča število članov z višjo in visoko izobrazbo. Katere koristi vidijo posamezniki: informacije za delo, šolo in življenje, za osebni kulturni razvoj in pomoč pri izobraževanju.

Vedno bolj je pomembna izobraževalna vloga splošnih knjižnic. Najbolj pomembne smernice so:

• dostop na daljavo, pomoč pri izposoji in sodelovanje v lokalnem okolju;
• informacije o lokalnem okolju;
• uporabniki še vedno podpirajo javno financiranje splošnih knjižnic, ostaja izziv kako oblikovati kvalitetne storitve;
• na vseh obravnavanih področjih kaže Javnomnenjska raziskava iz leta 2020 spodbudne rezultate, tudi v primerjavi s predhodnima raziskavama.

23. september

Marjan Gujtman (Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Sektor za muzeje, arhive in knjižnice): Predstavitev Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. Avtor je navedel namen in cilje predpisa, s katerimi bi izboljšali pogoje za splošno dostopnost knjižnične javne službe in nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter zagotoviti minimalne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj nacionalne knjižnice. Predlog ne vključuje določb za šolske knjižnice. Le-ti bodo skladno z določbo 39. c člena Zakona o knjižničarstvu opredeljene v predpisu pristojnega ministrstva za izobraževanje.

Ministrstvo za kulturo je prvi predlog besedila novega pravilnika že posredovalo v javno obravnavo med 20. 7. 2020 in 4. 9. 2020.  Delovni skupini sta v začetku leta 2021 besedilo pravilnika preoblikovali na način, ki v največji meri upošteva pripombe, priporočila in predloge strokovne ter druge zainteresirane javnosti, prejete v času javne obravnave in pripravili spremenjeni predlog pravilnika. Med drugim je Marjan Gujtman izpostavil, da je predlog dopolnjen s poglavjem o pogojih za opravljanje posebnih nalog splošnih knjižnic v ZKnj-1 v členih  25. (na narodnostno mešanih območjih), 26. (na obmejnih območjih) in 27. (izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic).

Še posebej je opozoril na predlagane spremembe glede koordinacije izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic. Spremenjeno besedilo določa, da bodo osrednje območne knjižnice same prevzele koordinacijo izvajanja posebnih nalog območnosti, s čimer bodo tako delovanje kot tudi koordinacijo prenesle v okolje, za katerega dejavnost izvajajo, torej neposredno v okolje knjižničnega območja. Strokovno sodelovanje z nacionalno knjižnico pa je še naprej nujno in potrebno.

Nadalje je še predstavil vsebino pravilnika in nekatere bistvene določbe znotraj poglavij. Pravilnik je trenutno še v podrobnejšem pregledu pri vodstvu ministrstva, v nadaljevanju pa je predvidena še ena javna obravnava in medresorsko usklajevanje. Kdaj pa bo pravilnik stopil v veljavo, tako še ni jasno. Predavatelj je zato zbrane pozval, da v okviru ZBDS spodbudijo ministrstvo, da nadaljuje s postopkom priprave pravilnika, da bi bil le-ta čimprej sprejet.

dr. Simona Šinko (Mestna knjižnica Ljubljana): Kompetence zaposlenih v knjižnici za delo z uporabniki. Glede na opredelitve, definicije o kompetencah zaposlenih, lahko kompetence merimo, razvijamo. V Mestni knjižnici Ljubljan so izvedli raziskavo med zaposlenimi, najprej leta 2011, nato leta 2018. Primerjava obeh je omejena zaradi razlik v vprašanjih. V letu 2018 so izstopale potrebe po izobraževanjih med zaposlenimi: komunikacija z uporabniki, delo z ljudmi, pedagoško-andragoška znanja, posredovanje informacij, obvladovanje tehnologije, delo z računalniškimi programi, delo s ciljnimi skupinami (mladi, starejši). Temu primerno so pripravili izobraževanja za zaposlene v programu za lansko in letošnje leto. Izobraževalci so sodelavci, ki se dodatno izobražujejo, in skrbno izbrani zunanji predavatelji.

Tjaša Mrgole Jukič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj): Računajte na nas. Pridemo po urniku: delo potujočih knjižnic Slovenije v času Corone, s posebnim poudarkom na delu potujoče knjižnice s Ptuja. Predstavitev potujoče knjižnice – dostava gradiv po urniku. V korona letu 2020 je v Sloveniji začel voziti nov bibliobus. Predstavitev prilagoditev novi realnosti, spremembe v poslovanju (izposoja pred bibliobusom, pravljice pred bibliobusom, spletne rezervacije, ukinitev zamudnin, oprema bibliobusov – razkužila, maske, karantena gradiv ipd.) in iskanje poti do uporabnikov (primer: dostava gradiv na domače naslove). Opis primerov iz tujine (Hrvaška, Nizozemska).

Posnetki predstavitev so dostopni na Youtube kanalu ZBDS.