Umetnost branja v srednjem veku
Na Europeani je dostopna nova spletna razstava Umetnost branja v srednjem veku (angl. The art of reading in the Middle Ages), ki predstavlja fenomen branja.
Potovanje se prične v samostanih, kjer se je branje razvijalo v zgodnjih stoletjih srednjega veka, in nadaljuje na dvorih v kasnejšem obdobju. Branje in pisanje sta postali veščini, ki sta bili zaželeni med vitezi in dekleti, s tem pa je povezan tudi nastanek dvorne literature. Vzporedno je potekal razvoj pismenosti v mestih, kjer so pri svojem delu branje in pisanje uporabljali tudi trgovci in obrtniki. Čeprav se je izraz pismen (lat. litteratus) sprva nanašal na tiste, ki so razumeli latinski jezik, se je v poznem srednjem veku razvilo branje v ljudskem jeziku. To je od 16. stoletja prehajalo v ospredje in tudi v religiozno literaturo.
Razstava prikaže tudi razvoj branja v slovanskih jezikih na Balkanskem polotoku. Predstavi pomemben element kulture besede, tj. mreže bralcev (angl. reading networks). Znotraj teh je v skupnostih potekala izmenjava knjig, skupno prebiranje, glasno branje, izmenjava rokopisov za prepisovanje. Še posebno slednje je omogočilo, da so samostanske knjižnice zgradile obsežne zbirke, ki so se marsikje obdržale do danes. Pot spletne razstave se zaključi na univerzah. Branje in razpravljanje o besedilih sta bila in ostajata najpomembnejša dela akademskega procesa, znanost sama pa je še danes osnovana na uporabi starejšega, predhodnega avtoritativnega gradiva.
Umetnost branja v srednjem veku vključuje zanimive vsebine ter reprodukcije rokopisov in detajlov iz kodeksov, ki so nastali v srednjem veku. Nastala je v okviru projekta ARMA (The art of reading in the Middle Ages/ Umetnost branja v srednjem veku), ki bo potekal do maja 2022. Projekt, ki ga koordinira Narodna in univerzitetna knjižnica, v središče postavlja prikaz razvoja srednjeveške bralne kulture in njenega pomena za razvoj evropske kulture. Bistveni del projekta je iskanje inovativnih in uporabnih rešitev za lažji dostop do dragocenega knjižničnega gradiva, ki je običajno skrbno varovano v trezorjih posameznih zbirk. To je mogoče ob uporabi sodobnih tehnologij ter z znanji in sodelovanjem različnih evropskih ustanov s področja kulturne dediščine. Tudi spletna razstava z bogato bibliografijo je nastala v sodelovanju strokovnjakov iz različnih evropskih knjižnic, med njimi tudi dr. Ines Vodopivec, pomočnice ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela..
Vabljeni k ogledu spletne razstave in spletne strani projekta ARMA.
Novico pripravil: Tomaž Bešter (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Slikovno gradivo: Bralka, Prevajalec na delu in Mož, ki bere knjigo (vse The British Library via Europeana)