Udeležba na letni konferenci LIBER 2024: Najsodobnejše knjižnice v službi znanosti in družbe
Letošnja, že 53. letna konferenca Združenja evropskih raziskovalnih knjižnic LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche – Association of European Research Libraries), je potekala med 3. in 5. julijem 2024 v mestu Limassol na Cipru. Udeležence je na tridnevni letni konferenci, vključno s predhodnimi delavnicami in delovnimi srečanji, gostila Univerza za tehnologijo na Cipru (Cyprus University of Technology, CUT).
LIBER združuje okoli 420 nacionalnih, univerzitetnih in drugih knjižnic, celotno mrežo pa tvorijo tudi druge visokošolske in raziskovalne organizacije in partnerji širše raziskovalne skupnosti. Člani združenja LIBER iz Slovenije so kar tri knjižnice s sedežem v Ljubljani in ena v Mariboru, in sicer Narodna in univerzitetna knjižnica, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Centralna ekonomska knjižnica Univerze v Ljubljani, ter Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru. V letošnjem letu se kot peta slovenska knjižnica pridružuje tudi Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Iz bližnje geografske okolice zasledimo med partnerji združenja tudi 14 institucij iz Italije, 12 knjižnic iz Avstrije in 7 iz Hrvaške, 4 knjižnice iz Srbije ter 1 iz Bosne in Hercegovine. Na Cipru so v združenje vključene 3 institucije. Pri svojem strokovnem delu se člani oz. partnerji medsebojno povezujejo tako v Evropi kot tudi zunaj nje in medsebojno delijo in izmenjujejo dobre izkušnje in prakse. Če omenimo le nekatere, se LIBER povezuje tudi z združenjem IFLA, EBLIDA, s fundacijo EUROPEANA, pa tudi s CERL (Konzorcijem evropskih raziskovalnih knjižnic) ali z združenjem odprto dostopnih repozitorijev (COAR). Združenje LIBER se povezuje tudi z drugimi institucijami, s katerimi uresničuje poslanstvo razvoja in omogoča ter promovira znanstvene podporne storitev v raziskovalnih knjižnicah, sodeluje pri spodbujanju dostopa do znanja za izobraževanje, učenje in raziskovanje, pri razširjanju pravice intelektualne lastnine, pri pobudah za množično digitalizacijo in pri spodbujanju dejavnosti odprte znanosti.
Tema letošnje konference je imela pomenljiv naslov Najsodobnejše knjižnice v službi znanosti in družbe, ki je izpostavil dve pomembni sferi delovanja knjižnic; na eni strani knjižnice kot bistvene institucije pri razvoju in podpori znanosti, akademskemu raziskovanju in dostopnosti znanja v vseh oblikah s številnimi tehnološkimi novostmi, na drugi strani pa knjižnice kot pomemben element vračanja pridobljenega in ohranjenega znanja nazaj v širšo družbo. Konferenca je ponujala različne vsebine v obliki vzporednih dopoldanskih in popoldanskih predstavitev, delavnic delovnih skupin, ki so potekale že dan prej, uvodnega in zaključnega dogodka z mreženjem udeležencev, in seveda drugih družabnih spremljevalnih dejavnosti. V celoti se je v času konference odvilo 12 paralelnih sekcij oz. sklopov s po tremi predstavitvami, dve panelni diskusiji, posterska sekcija in predstavitve sponzorjev, zbralo pa se nas je okoli 400 udeležencev.
UTC, notranjost
Konferenco je z nagovorom na uvodni slovesnosti odprl predsednik združenja LIBER Julien Roche, sicer direktor knjižnic in izobraževalnega centra na Univerzi v Lillu, ki predseduje združenju od leta 2022. Osrednji govor na otvoritvi je imel Frank Scholze, predsednik Konference evropskih nacionalnih knjižničarjev (CENL) in generalni direktor Nemške nacionalne knjižnice (DNB), ki je izpostavil družbeno odgovornost v digitalni kulturi. Povedal je, da knjižnice z negovanjem raznolikih zbirk in spodbujanjem informacijske pismenosti opolnomočijo posameznike, da kritično obravnavajo informacije, s čimer utrjujejo stebre demokratičnega upravljanja. Predvsem raziskovalne knjižnice pa se v 21. stoletju soočajo s številnimi izzivi, od širjenja dezinformacij do digitalnega razkoraka. Kljub temu pa z izkoriščanjem nastajajočih tehnologij ter sprejemanjem raznolikosti, pravičnosti in vključenosti še naprej služijo kot katalizatorji pozitivnih družbenih sprememb, naredijo kulturno dediščino dostopno in oprijemljivo, saj v svoji primarni institucionalni funkciji združujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Poudaril je še, kako umetna inteligenca (UI), raziskovalne podatkovne infrastrukture ter kulturno izobraževanje in ozaveščanje prispevajo h ključni vlogi, ki jo imajo knjižnice pri razvoju celotne družbe.
V duhu uvodnega nagovora so se nato zvrstila posamična predavanja in predstavitve, ki so potekala vzporedno po vsebinskih sklopih, zato smo se lahko udeležili le nekaterih. Posamični vsebinski sklopi so obravnavali teme, kot so vrednotenje vpliva odprte znanosti na raziskovalne knjižnice, inovacije pri uporabi knjižničnih prostorov, zagotavljanje platform za interakcijo z družbo, UI in raziskovalne knjižnice, znanstvena komunikacija je last skupnosti , razvoj zbirk v naprednih tehnoloških okoljih, odgovorno upravljanje z raziskovalnimi podatki, vzpostavitev odgovornosti za vrednotenje znanosti, za metrike in rangirne lestvice, če izpostavimo le nekatere. Celoten program je dostopen na spletni strani konference, kjer najdemo tudi vse druge uporabne informacije o poteku konference in fotografske utrinke s samega dogajanja.
Morda bi iz celotne množice opozorili le na dve predstavitvi iz različnih družbenih okolij, ki sta hkrati poudarili bistvenost splošnega knjižničnega univerzuma.
V sklopu Inovacije pri uporabi knjižničnih prostorov sta Alice Bodanzky (ki se ukvarja z digitalno preobrazbo knjižnice in strategijo vključevanja) in Douglas McCarthy v svojem prispevku predstavila projekt Knjižnice Univerze za tehnologijo v Delftu na Nizozemskem (Delft University of Technology, Nizozemska), ki se je usmeril na dostopnost tematskih vsebin ne glede na obliko medija. Dejstvo je, da je omenjena knjižnica tudi arhitekturna zanimivost, in da je v prispevku govora o njihovi ikonični knjižni steni, katere fizična in simbolna prisotnost je ključnega pomena za knjižnico. Z vizualizacijo in z integracijo zaslonov v knjižne police so sedaj v tej knjižni steni združili digitalne zbirke in klasične zbirke v tiskani oz. drugače razmnoženi fizični obliki, ki so jih povezali glede na sorodne vsebine. Za uporabo so vključili tudi interaktivno aplikacijo, s pomočjo katere je možno filtriranje po fakultetah, vizualno združevanje sorodnih vsebin, priporočila vsebinsko sorodnih publikacij ipd., ponekod podprto tudi z orodji UI. S preoblikovanjem ponudbe vsebine vseh zbirk so tako svojo ikonično knjižno steno (Collection wall), ki obstaja sicer že 25 let, zasnovali kot interaktivno izkušnjo, tako da spodbuja širše raziskovanje, odkrivanje in širše naključne povezave. V sam proces prenove so vključili tudi širše deležnike in projekt preoblikovanja uresničili z aktivnim sodelovanjem učiteljev, raziskovalcev in študentov, ki so vsebinsko sooblikovali nove tematske zbirke.
Hester Mountifield z Univerze v Aucklandu na Novi Zelandiji, pa je v tematskem sklopu Spodbujanje vodenja za neodvisnost, trajnost in napredek predstavila preoblikovanje tradicionalnih knjižničnih storitev v razgiban in živahen učni prostor, ki daje prednost potrebam avtohtonih študentov, in ki vpleta kulturne elemente v prenovljene fizične prostore tudi vizualno Ker avtohtoni prebivalci predstavljajo manjši delež prebivalcev Nove Zelandije (Maori okoli 16 % in pacifiški otočani okoli 8 % prebivalstva), se pri spremembah zavedajo pomembnosti posameznika. Posameznika postavljajo v središče sprememb in izpostavljajo v svoji osnovni mantri, ki ji sledijo, kar povedo z besedami: “He aha te mea nui o te ao? He tangata, on tangata, he tangata”. In v prevodu: Kaj je najpomembnejše na svetu? To so ljudje, ljudje, ljudje!”
Predstavitev F. Scholze
Člani programskega odbora konference vsako leto izmed vseh predstavljenih prispevkov izberejo tiste, ki se jim zdijo najboljši, pri čemer kot kriterije upoštevajo raven inovativnosti, njihov vpliv na širšo knjižnično skupnost, izvirnost prispevka v celoti in kakovost povzetka. Nagrado LIBER za inovacije so letos prejeli štirje prispevki, od katerih se dva v glavnem nanašata na uvajanje z UI podprtimi storitvami v akademskih knjižnicah oz. na izkušnje zaposlenih pri tem. Druga dva pa predstavljata spoznanja iz projektov; eden iz projekta Britanske knjižnice preteklih dveh let ter skupnega raziskovanja osebja in študentov v neodvisnih raziskovalnih organizacijah, na podlagi drugega projekta pa so avtorji Univerze južne Danske obravnavali občansko znanost in predstavili izkušnje kot Priročnik za raziskovalne knjižnice za vključevanje mladih v raziskovanje.
Na zaključni slovesnosti smo imeli priložnost prisluhniti osrednjemu govorcu Jacobu Shersonu, profesorju managementa na Univerzi v Aarhusu in fizike na Inštitutu Niels Bohr Univerze v Kopenhagnu. Je vodilni raziskovalec pri razvoju na človeka osredotočenem pristopu k UI, imenovanemu hibridna inteligenca. Je tudi ustanovitelj in direktor Centra za hibridno inteligenco in na igrah temelječo državljansko znanstveno platformo ScienceAtHome (slednja se ukvarja z raziskovanjem človeškega in algoritemskega reševanja problemov skozi optiko strojne optimizacije in kognitivnih/družbenih ved za naravoslovne in družboslovne raziskave). V prispevku Priložnosti in izzivi uporabe UI za ustvarjanje znanja je predstavil nekatere primere iz svoje prakse, ki odstirajo drugačen pogled na z UI podprto znanost, ki ravno zaradi tega presega običajne akademske meje in spodbuja širšo družbeno udeležbo. Poudaril je, da pri uvajanju UI ne gre le za tehnične spretnosti, temveč za spreminjanje kulture in metod znanstvenega dela.
Od četrtka, 4. junija je potekala tudi posterska sekcija, na kateri se je med 20-imi predstavljal tudi poster iz Slovenije. Stanovska kolega Matic Bradač in Tomaž Ulčakar iz Centralne ekonomske knjižnice sta predstavila poster z naslovom Akademski nazivi in perspektive odprte znanosti: raziskovanje odnosa raziskovalcev na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z vpogledom v razvoj storitev Centralne ekonomske knjižnice, udeleženci pa smo ob koncu predstavitev plakatov in ogledov z glasovanjem z volilnimi lističi, ki smo jih oddali v skrinjico, izbrali po našem mnenju najboljši plakat.
Zaključni govor je pripadel Constantii Constantinou, rojeni Ciprčanki, ki je študij zaključila v ZDA in tam ustvarila izvrstno kariero na področju inovativnega povezovanja univerzitetnih knjižničnih sistemov s širšim akademskim okoljem. V nagovoru K vključujočim raziskovalnim knjižničnim okoljem: vključevanje raznolikosti v delovanje in prostore je poudarila pomembnost spodbujanja inkluzije in raznolikosti znotraj knjižničnega delovanja in fizičnih prostorov kot nujno za zagotavljanje pravičnega dostopa do znanja in virov.
Na zaključni slovesnosti je bila predstavljena tudi knjižnica, ki bo naslednje leto gostila konferenco LIBER. Redna letna konferenca LIBER 2025 bo potekala v Švici, v Bibliothèque cantonale et universitaire (BCUL) v Lozani med 2. in 4. julijem 2025.
Udeležba na Letni konferenci LIBER 2024 je bila izjemno koristna. Pridobili smo vpogled v najnovejše trende ter prakse na področju knjižničarstva in informacijskih znanosti v širši raziskovalni skupnosti, ter vzpostavili nove stike s knjižničarji iz tujine, poglobili stike s kolegicami in kolegi iz slovenskih knjižnic in drugih ustanov (bilo nas je 11), pridobljena vedenja, znanja in izkušnje pa bomo uporabili za izboljšanje naših knjižničnih storitev v podporo znanstvenemu raziskovanju.
Še povabilo
Če je sploh prvo otvoritveno srečanje združenja LIBER leta 1971 gostil Svet Evrope v Strasbourgu in bo redno letno srečanje naslednje leto potekalo v Švici, pa bomo imeli pred tem priložnost gostiti združenje LIBER tudi v Sloveniji.
26 in 27. novembra 2024 bo Univerzitetna knjižnica Maribor v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani v Mariboru gostila zimski dogodek LIBER (LIBER Winter Event). Ta dvodnevni dogodek se že tretje leto odvija v živo v eni izmed knjižnic članic LIBER in združuje člane ter njihove projektne partnerje za razprave o različnih temah, pomembnih za skupnost raziskovalnih knjižnic. Dan prej, v ponedeljek 25. novembra, bo potekal nacionalni preddogodek v organizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, kjer zanimiv program pripravljata Sekcija za visokošolske in Sekcija za specialne knjižnice. Na tem dogodku bomo imeli tudi priložnost prisluhniti predsedniku združenja LIBER Julienu Roche (uvodno predavanje) ter drugim priznanim knjižničarjem iz tujine, članom LIBER odbora.
Univerzitetna knjižnica Maribor je počaščena, da gosti dogodek ZBDS in zimski dogodek LIBER 2024, s čimer izreka dobrodošlico skupnosti LIBER v Mariboru. »Skupaj spodbujajmo razprave in izmenjajmo ideje, ki so ključne za naše delo, ob zavedanju, da podobnost krepi in različnost spodbuja inovativnost” (mag. Dunja Legat, ravnateljica UKM).
Zato vabljeni konec novembra v Maribor na edinstveno strokovno srečanje!