Učenje o katalogu COBISS+ v šolski knjižnici Osnovne šole Polje

13. 6. 2023

mag. Mateja Drnovšek Zvonar

Osnovna šola Polje

Izvleček
Prispevek predstavlja šolsko knjižnico osnovne šole ter pomen urejenega knjižničnega kataloga COBISS, njegove prednosti in uporabnost v osnovnošolski knjižnici. Predstavljen je pouk v okviru dneva dejavnosti, pri katerem se učenci sistematično učijo o katalogu COBISS+.

Ključne besede
Šolska knjižnica, knjižnični katalog, COBISS+, učenje, KIZ

Uvod
Šolska knjižnica je umeščena v vsako šolo, kar v Sloveniji ureja zakonodaja tako s področja vzgoje in izobraževanja kot knjižnične dejavnosti. Šolsko knjižnico določa 68. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 2007), v katerem piše, da ima šola knjižnico, v kateri se zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja knjižnično gradivo ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

Šolska knjižnica je sestavni in izjemno pomemben del naše šole. S storitvami, ki jih ponuja uporabnikom, izpolnjuje svoje poslanstvo ter dopolnjuje cilje vzgojno-izobraževalnih procesov šole, ki so predpisani z zakonodajo. Pomemben del je bogata knjižnična zbirka, ki je skladno s predpisi in standardi urejena ter popisana v knjižničnem katalogu, ki ponuja vpogled, iskanje ter raziskovanje med skrbno zbranimi viri, ki tvorijo jedro zbirke.

V nadaljevanju bodo predstavljeni knjižnica, knjižnični katalog in pouk oziroma učenje uporabnosti kataloga za naše učence.

Šolska knjižnica Osnovne šole Polje
Knjižnica je bila prenovljena leta 2006 in se nahaja v prizidku šole oziroma v veznem delu starega in novega dela šole. Vsak od učencev in zaposlenih se vsak dan večkrat sprehodi mimo knjižnice in posledično večkrat tudi zaide vanjo. V prostem pristopu ponuja knjižnica raznovrstno gradivo (približno 22.000 enot gradiva – leposlovnih in poučnih knjig, učbenikov, zgoščenk ter tudi revij in časopisov), ki ga uporabniki (učenci in zaposleni) potrebujejo za pouk. V velikem prostoru so poleg čitalnice tudi bralni, računalniški in striparski kotiček. Najmlajšim učencem pa je na voljo sedalni del s knjižničnimi koriti, polnimi slikanic.

Slika 1: Čitalnica (foto: M. Drnovšek Zvonar)

K dobremu počutju in uspešnemu delu prispeva tudi sodobno urejen knjižnični prostor, v katerem lahko obiskovalci uporabljajo vse storitve knjižnice in dostopajo do različnih informacij. Torej je naša šolska knjižnica informacijsko središče šole, kjer se zbirajo in posredujejo informacije (Fekonja, 2014).

Slika 2: Bralni kotiček – srečanje skupine Medgeneracijsko branje (foto: M. Drnovšek Zvonar)

Kaj je knjižnični katalog
Knjižnični katalog je po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva (Kanič idr., 2009). Tudi na naši šoli je bila zbirka knjižnice najprej popisana v fizičnem katalogu, v katerem so bili bibliografski podatki zbrani na kataložnih lističih. Nato je po osamosvojitvi takrat zaposlena knjižničarka gradivo vnesla v računalniški program za šolske knjižnice (DOS Šolska knjižnica), ki je zadostoval za potrebe dela v šolski knjižnici ter nemoteno deloval vse do šolskega leta 2007/08, ko so se pojavile prve težave.

Nenehen razvoj družbe, računalnikov, informacijsko-komunikacijske tehnologije in dela samega so vplivali tudi na delo v šolskih knjižnicah. Nove možnosti so prinesli svetovni splet in zmogljivejši računalniki, zato se je marsikatera šolska knjižnica že takrat pridružila nacionalnemu sistemu COBISS.

COBISS in katalog COBISS+
COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami.
Kot je zapisano na spletni strani, je COBISS+ prosto dostopna aplikacija, ki jo razvija IZUM. Pomeni nadgradnjo javno dostopnega knjižničnega kataloga, prej imenovanega COBISS/OPAC. COBISS+ knjižnicam in uporabnikom knjižnic omogoča, da so jim za potrebe iskanja dostopne različne baze podatkov.

Za šolske knjižnice je bila velika novost leta 2015 sprejeta novela Zakona o knjižničarstvu, ki je v 39.č členu predpisala vključitev šolskih knjižnic v nacionalni bibliografski sistem, kar je pomenilo, da so se morale šolske knjižnice za namene obdelave in izposoje knjižničnega gradiva vključiti v nacionalni bibliografski sistem (COBISS). A za našo šolo to ni predstavljalo nič novega, saj smo se za prehod na sistem COBISS odločili že v šolskem letu 2012/13 (Drnovšek, 2013).

S tem, ko smo našo šolo vključili v nacionalni sistem, se je pri pouku začelo sistematično spoznavanje sistema COBISS na lokalni bazi in poučevanje o njem.

Pouk v šolski knjižnici
Različne oblike pouka in medpredmetne povezave s šolsko knjižnico zelo vplivajo na učni proces in učence. Glede na letni delovni načrt naše šole in poslanstvo naše knjižnice ter skladno s kurikulom naši učenci v knjižnici obiskujejo organiziran pouk knjižničnega informacijskega znanja (KIZ), ki ga medpredmetno povezujemo z različnimi predmeti ter vsebinami. »Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse prvine informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.« (Sušec in Žumer, 2005, str. 5).

Vsa leta smo učencem predstavljali sistem COBISS v okviru KIZ. V knjižnici smo se učili iskanja po bazah slovenskih knjižnic, po prehodu naše šole na COBISS pa smo se urili v iskanju gradiva v lokalni bazi.

Pri pouku učimo učence iskati gradivo od kataloga do police in tudi obratno. Ob tem se seznanjajo s postavitvijo knjižničnega gradiva (knjižnična nalepka, signatura …), ki je prilagojeno potrebam naših uporabnikov. Zelo pomembno je, da računalniški katalog (COBISS+) omogoča iskanje različnih gradiv in da daje informacijo o prostem gradivu (prosto za izposojo ali za čitalnico …).

Tehniški dan in učenje iskanja po katalogu COBISS+
Z leti se je pokazalo, da ena pedagoška ura ne zadošča za temeljito spoznavanje uporabe kataloga. Zato smo se odločili, da v dan dejavnosti (največkrat tehniški dan) vključimo tudi seznanjanje učencev s sistemom COBISS, lokalnim katalogom (OSPOLJ) in iskanju po katalogu COBISS+. Dnevi dejavnosti (Koncept dni dejavnosti, 1999) so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Dnevi dejavnosti potekajo po letnem delovnem načrtu šole (šolski kurikulum), ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo.

Najbolje bi bilo, če bi dan dejavnosti v celoti lahko izvedli v šolski knjižnici (zaradi učnega okolja in dostopnosti do knjižnih polic), a na naši šoli to ni možno, saj je učencev preveč, da bi lahko vsi hkrati uporabljali knjižnico (kotiček IKT v knjižnici ne omogoča hkratne uporabe toliko računalnikov, kot je učencev). Zaradi številčnosti učencev po razredih smo jih zato razdelili v tri heterogene skupine. Učenci so krožili med knjižnico, računalniško učilnico in razredom, v vsakem prostoru so sodelovali po dve šolski uri. V vsakem prostoru se je odvijal en sklop (en del vsebin tehniškega dneva).

Izsek učnega lista

Sklop, ki se je odvijal v knjižnici, je bil namenjen navajanju literature, sklop o katalogu COBISS+ pa je potekal v računalniški učilnici. Učenci so najprej odgovorili na kratko anketo o katalogu COBISS-u, nato so aktivno sodelovali pri iskanju gradiv. Iskanje (osnovno, izbirno in ukazno) je v začetni fazi potekalo z računalnikom in projektorjem, tako da je celotna skupina dogajanje spremljala na projekciji. Po prikazu poteka iskanja določenega gradiva v lokalni bazi so nato aktivno spremljali prikaz iskanja in sodelovali pri ugotavljanju ter vrednotenju rezultatov. Primer: katere podatke lahko vpišemo v iskalni niz, da dobimo prave rezultate. Kako preverimo, ali je gradivo prosto za izposojo, ali je izposojeno ali ima drugačen status (ni za izposojo, za izposojo v čitalnici …).

V nadaljevanju je sledil prikaz dodatnih možnosti, kot so Moja knjižnica (vpis in pregledovanje), rezervacije gradiva, podaljševanje roka izposoje in podobno. Ob koncu smo pozornost namenili še aplikaciji mCOBISS.
Sledilo je opravljanje nalog, ki so jih učenci reševali samostojno. Med zadanimi nalogami so morali med drugim ugotoviti, ali je v knjižnici dostopno gradivo:

določenega avtorja (npr. Janja Vidmar),
z določenim naslovom (npr. Lumpsterji),
ali kdo je Manja Ćirić (ilustratorka določene knjige),
katere izdaje določenega dela so na voljo v knjižnici (npr. 1. ponatis) in
ali ima knjižnica knjige o iskani temi (npr. knjige o vesoljcih).

Ob koncu smo rešitve tudi preverili.

Z iskanjem večina učencev ni imela večjih težav. Najpogostejša težava je bila površnost oziroma napačno zapisovanje iskalnih zahtev in tudi nepozornost (ob iskanju ali upravljanju spletne strani niso bili pozorni, da ne brskajo v lokalni bazi, zato je bilo tudi več rezultatov iskanja …). Večjo težavo vidim v zmanjšani koncentraciji učencev, ki so v koraku pred tem že pozabili, kaj so naredili pri prejšnjem iskanju.

Ob koncu sklopa so odgovorili še na kratek vprašalnik, ki je vseboval dve ponovljeni vprašanji.

Zaključek
V prispevku je predstavljena osnovnošolska knjižnica, ki podpira cilje svoje šole tudi z urejeno in organizirano zbirko knjižničnega gradiva, ki jo skrbno vodi v sproti posodobljenem katalogu. Da tak katalog opravlja svojo nalogo, je uporabnike treba naučiti pravilne rabe. Zelo pomembno je, da učence že v osnovni šoli seznanimo s katalogom COBISS+, saj ga bodo srečevali tudi še v srednji šoli in morebiti na fakulteti oziroma v splošni knjižnici kasneje v življenju.

Med bistvenimi cilji KIZ-a je zapisano, da učenci samostojno poiščejo gradivo v katalogu COBISS+, da znajo razbrati signaturo in dostopnost gradiva ter znajo z elementi locirati knjižnično gradivo ter h gradivu prosto pristopiti. Pred leti, ko smo začeli sistematično poučevati o sistemu COBISS ter ga predstavljati, ga učenci niso poznali. V dobrem desetletju pa izkušnje kažejo, da so učenci sistem toliko spoznali, da ga uporabljajo.

Viri in literatura

Drnovšek, M. (2013). Konverzija knjižničnega kataloga iz programa WinKnj v COBISS. Šolska knjižnica, 23(3/4), str. 165-168.

Fekonja, R. (2014). Uvod. V R. Fekonja (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Knjižnično informacijsko znanje (str. 9–10). Zavod RS za šolstvo. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ABAUB0ON/e946cb25-a2e9-4845-a248-cd7ec5f22e8c/PDF

IFLA – Smernice za šolske knjižnice (2. dop. izd.). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/ifla_guidelines.pdf (Original dela izdan v angleščini junija 2015)

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P., in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica.

Koncept dni dejavnosti. (1999). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Dnevi_dejavnosti.pdf

Sušec, Z., in Žumer, F. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). (2007). Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj in 123/21.