Učbeniški sklad na Šolskem centru Nova Gorica
Izvleček
Vodenje in izvajanje dejavnosti v okviru učbeniškega sklada na šolskih centrih, ki so sestavljeni iz več bolj ali manj samostojnih pedagoških enot, ki pogosto delujejo na različnih lokacijah, zahtevata precej iznajdljivosti in prilagajanja. V članku je opisano izvajanje dejavnosti učbeniškega sklada (v nadaljevanju US) na Šolskem centru Nova Gorica: priprava seznamov učbenikov, nabava novih učbenikov, priprava učbeniških kompletov, vračanje in izposoja učbenikov. Izpostavljena sta dva člena Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov (2020), ki ju je zaradi narave dela tako rekoč nemogoče upoštevati.
Ključne besede: Učbeniški skladi, srednje šole, šolski centri, Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov
1 Uvod
Pod okriljem Šolskega centra Nova Gorica (v nadaljevanju ŠCNG) deluje pet srednjih in ena višja šola: Elektrotehniška in računalniška šola, Strojna, prometna in lesarska šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Srednja ekonomska in trgovska šola, Biotehniška šola ter Višja strokovna šola.
Šolska knjižnica deluje v treh oddelkih, zaposlene smo štiri knjižničarke. Tri smo tudi upravljavke učbeniškega sklada, in sicer dve v centralnem oddelku, ki skrbi za štiri srednješolske enote, ki delujejo v treh sosednjih stavbah v Novi Gorici, ena pa v oddelku v Šempetru pri Novi Gorici, kjer skrbi za enoto, v kateri deluje. Na Višji strokovni šoli učbeniškega sklada nimamo (kljub temu da Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2020) tega ne predvideva, so na nekaterih centrih uvedli US tudi na tej ravni). Pri celotnem skladu skrbimo za čez 2050 dijakov, ki se šolajo v 34 različnih 2-, 3- in 4-letnih programih. Dijaki se odločijo za izposojo učbenikov pri vpisu v prvi letnik, odločitev velja za vsa leta šolanja, kadarkoli pa se lahko odločijo, da si učbenikov ne bodo več izposojali. Učbenike si izposoja povprečno 98 odstotkov vseh dijakov. Dejavnosti za uspešen potek US se začnejo že aprila in trajajo do konca septembra. Okvir za izvajanje nam daje Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2020), ki ga v določenih členih upoštevamo le delno, saj ne upošteva razmer ter dinamike dela na šolskih centrih. V članku želim opisati delovanje našega sklada v nekaterih segmentih, ki smo jih zadovoljivo rešili, pa tudi nekatere težave, s katerimi se srečujemo in za katere menim, da se pojavljajo tudi na drugih šolskih centrih.
2 Izvajanje učbeniškega sklada na ŠCNG
2.1 Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov
Upravljanje in izvajanje dejavnosti v okviru US določa Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2020). V prvih členih definira pravilnik sklad kot del šolske knjižnice, ki se vodi v sistemu COBISS, določi naloge upravljanja ter definira gradivo, ki je lahko zajeto v sklad (1.–4. člen). Nadalje opredeli evidentiranje teh gradiv, zagotavljanje sredstev za sklad, plačilo za upravljavce sklada (5.–10. člen), višino izposojevalnin (za srednje šole) in odškodnin ter druge prejemke in izdatke (11.–13. člen). Določi tudi časovnico za postopek izbire učnega gradiva, izposojo in vračanje (14.–16. člen), odpis uničenega gradiva ter evidence, ki so dostopne prek sistema COBISS (17. in 18. člen). Pravilnik se bolj osredotoča na osnovne kot na srednje šole, kar je razumljivo, saj so skladi na srednjih šolah neobvezni. Seveda pravilnik čim bolj upoštevamo, a so za šolske centre, ki šolajo dijake v pretežno srednjih strokovnih, poklicnih in poklicno-tehniških programih, določeni členi pravilnika zelo težko uresničljivi. To sta predvsem 4. člen, ki določa gradivo, ki ga lahko uvrstimo v US, in 14. člen, ki določa časovnico dejavnosti.
2.2 Priprava seznamov gradiva
V 14. členu je določeno, da strokovni aktivi podajo ravnatelju seznam gradiv, ki bodo uvrščena v učbeniški sklad, in tistih, ki jih dijaki kupijo sami. Na ŠCNG vso komunikacijo z aktivi opravimo upravljavke US same. Aktive seznanimo z vsemi novostmi in podamo navodila za preverjanje izbora preteklega leta. Komunikacija poteka največkrat pisno (e-pošta), lahko se udeležimo tudi sestanka aktiva, veliko pa je tudi komunikacije s posameznimi učitelji, ki imajo individualne želje. Pripravimo sezname gradiv za posamezne razrede tako za izposojo v okviru sklada kot za nakup. Prav tako pripravimo vso dokumentacijo za dopisne seje svetov staršev posameznih šol. Vsi seznami so urejeni po ustreznih šolah, smereh in razredih. Sezname gradiv, ki jih dijaki kupijo, objavimo na spletni strani šole takoj, ko so pridobljena soglasja svetov staršev, sezname učbenikov konec julija, za nekatere smeri pa šele v avgustu. Dijaki novinci dobijo sezname pri vpisu ali ob povabilu na vpis. Tako seznami gradiva, ki jih dijaki kupijo sami, kot seznami učbenikov, ki si jih izposodijo, so v določenih primerih nepopolni, kar je posledica dejstva, da se na šolah prepleta izobraževanje v veliko programih, ki niso polno zasedeni. Razredi se tako kombinirajo, učitelji se menjavajo, končno število oddelkov, razporeditev učiteljev in urniki pa se oblikujejo šele avgusta po popravnih izpitih. Točni seznami se tako na spletni strani centra objavijo šele v začetku septembra.
Primer nepopolnega seznama učbenikov v US ter gradiva, ki ga dijaki kupijo sami
2.3 Nabava novih učbenikov
Učbenike za US večinoma nabavljamo pri enem ponudniku, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o odloženem plačilu za 120 dni. To v praksi pomeni, da učbenike naročimo že sredi junija, ponudnik nam jih dostavi. Ustrezno jih obdelamo, zavijemo in pripravimo za izposojo. V oktobru, ko dijaki plačujejo izposojevalnino, šola plača račune za nove učbenike. Učbenikov si ne izposoja le okoli dva odstotka dijakov, zato nabavimo učbenike za vse.
2.4 Izposojevalnina
V 11. členu Pravilnika je določeno, da izposojevalnina posameznega učbenika za eno šolsko leto ne sme biti višja od ene tretjine njegove nabavne cene. To pravilo upoštevamo. Tretjino cene zaračunavamo največ tri leta, zato da se vrednost učbenika v tem času povrne. Po tem obdobju ceno ustrezno znižamo glede na stanje oziroma obrabljenost učbenika, običajno na 20 odstotkov nabavne cene in manj. Pred sestavljanjem seznamov učbenikov za novo šolsko leto pripravimo interni cenik, v katerem navedemo naslov učbenika, njegovo aktualno maloprodajno ceno, znesek izposojevalnine in znesek za odkup oziroma odškodnino. Tak cenik nam omogoča hitrejše in lažje delo ter ga vsako leto ustrezno popravimo. Za nepotrjene učbenike in učbenike, ki niso več v prodaji (strokovni učbeniki), določimo pavšalno ceno izposojevalnine, ki je en evro. Prepričani smo, da je taka odločitev ustrezna, saj tudi s takimi učbeniki nastane določeno delo (zavijanje, tiskanje poškodovanih nalepk, popravilo, radiranje, pospravljanje). Zasledili smo tudi predlog, da za take učbenike izposojevalnine ne bi obračunali, kar pa pomeni, da bi svoje delo razvrednotili.
2.5 Oprostitev plačila izposojevalnine
Socialno najšibkejšim dijakom je omogočena brezplačna izposoja učbenikov, kar predvideva tudi 11. člen. Upravičenci so izbrani na osnovi mesečnega dohodka na osebo, ki je zapisan v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Vlagatelj v šolsko knjižnico konec šolskega leta odda izpolnjeno vlogo in pokaže originalno veljavno odločbo o otroškem dodatku oziroma državni štipendiji. Do brezplačne izposoje učbenikov so upravičeni dijaki, katerih družina spada v 1. ali 2. dohodkovni razred oziroma znaša njihov povprečni mesečni dohodek na osebo 334,64 evra ali manj. Vlagatelji prejmejo sklep o upravičenosti do brezplačne izposoje učbenikov pred začetkom novega šolskega leta.
Pripravljeni kompleti učbenikov (foto: M. Kosovel)
2.6 Vračanje in izposoja učbenikov
Dijaki nezaključnih letnikov vračajo učbenike po določenem razporedu na treh lokacijah zadnja dva tedna pred zaključkom pouka. Vrnejo praviloma celoten komplet, razen gradiva, ki ga potrebujejo za popravne izpite. Dijaki zaključnih letnikov vračajo učbenike posamično po opravljenem zaključnem izpitu, poklicni maturi ali maturi. Če se dijak predčasno izpiše, Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2020) v 16. členu določa, da se mu vrne izposojevalnina. Večina izpisov in prepisov se dogaja v septembru. Zato smo se odločili, da položnice, s katerimi dijaki poravnajo izposojevalnino, pošiljamo šele v začetku oktobra ter se tako večinoma izognemo dvojnemu delu. Dijaki, ki se izpišejo kasneje, lahko zahtevajo delno vračilo izposojevalnine, a taki primeri so redki.
Izposoja učbenikov se začne po 20. avgustu in traja do konca prvega tedna v septembru. Učbenike najprej prevzemajo dijaki novinci, nato dijaki višjih razredov po razporedu. O terminu dijake obveščamo prek programa e-Asistent. Načeloma si dijaki izposojajo celoten komplet, po želji le posamezne učbenike, kar pa se dogaja zelo redko. Dijaki, ki imajo neporavnane obveznosti (so dolžniki gradiva ali neplačniki izposojevalnine), si učbenike lahko izposodijo šele po tem, ko svoje obveznosti poravnajo.
2.7 Težave pri 4. in 14. členu Pravilnika
2.7.1 Učbeniki in drugo učno gradivo iz učbeniškega sklada (4. člen)
V 4. členu je določeno, da lahko v sklad uvrstimo le potrjeno gradivo. To določilo lahko upoštevamo, ko gre za splošnoizobraževalne predmete, zaplete pa se, ko iščemo potrjene strokovne učbenike. Žalostno je, da se založbe ne odločajo za pripravo in izdajo učbenikov za strokovne predmete oziroma module. Za nekatera strokovna področja potrjenih učbenikov sploh ni (npr. za lesarstvo) ali pa obstajajo le posamezni naslovi za nekatere module (npr. za elektrotehniko, mehatroniko, strojništvo, logistiko, avtoservisno dejavnost, kovinarstvo, kmetijstvo, naravovarstveno področje, gastronomijo, turizem). Nekoliko bolje je na področju računalništva, zdravstvene nege in ekonomije. Še posebno primanjkuje učbenikov za poklicno in nižje poklicno izobraževanje. Če bi torej upoštevali omenjeni člen, potem bi npr. naši avtoserviserji v treh letih v okviru US prejeli prvo leto šolanja dva strokovna učbenika, v drugem in tretjem letu nobenega. Električarji v triletnem šolanju le en učbenik, ki pokriva en sam modul, mizarji nobenega. Za področje kmetijstva so edini primerni učbeniki izšli v času usmerjenega izobraževanja. Verjetno je v poklicnih in strokovnih šolah problem tudi ta, da je za določen modul na razpolago tako malo ur, da bi kakršenkoli učbenik bil preobsežen. Kakovost izobraževanja je torej v celoti odvisna od sposobnosti učitelja, ki lahko za dijake pripravi zelo dobra ali pa tudi manj dobra e-gradiva. Skupaj s strokovnimi aktivi smo se zato odločili, da v US lahko izjemoma, če potrjena gradiva ne obstajajo, uvrščamo tudi nekatera nepotrjena starejša gradiva, kar je potrdil tudi svet zavoda. V tem duhu so bila napisana tudi Navodila za upravljanje učbeniških skladov, ki so bila podana z ministrstva ob razlagi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov (2010). Navodila na spletni strani niso več dostopna.
2.7.2 Postopek izbire učnega gradiva in načrtovanje obnove učbeniškega sklada (14. člen)
V 14. členu je določen časovni potek dejavnosti: do 30. aprila morajo strokovni aktivi izbrati gradivo, ki bo uvrščeno ali v učbeniški sklad ali določeno kot gradivo, ki ga dijaki kupijo. Do 30. maja svet staršev poda mnenje o skupni ceni za nabavo gradiv, 15. junija šola sezname javno objavi.
Šolski centri so zelo heterogeni, saj so nastali z združevanjem samostojnih zavodov, ki ohranjajo svoj način dela. Na našem centru predpisane časovnice ne moremo upoštevati. To sicer ne vpliva na načrtovanje obnove sklada (nakup), vpliva pa na zamudo pri potrjevanju gradiv s strani sveta staršev ter pri pripravi in objavi seznamov. Čeprav se strokovni aktivi posameznih šol uskladijo glede uporabe učnih gradiv, del učiteljev vsako leto kroži med enotami ter poučuje z gradivi, s katerimi dela v matični enoti. Poleg tega imajo dijaki nekatere splošne predmete v tehniških smereh samo eno leto. Glede na število dijakov na posameznih smereh in obremenitev profesorjev se ti predmeti lahko pojavijo na urniku vsako leto, vsako drugo ali vsako tretje leto. Urniki in obveznosti za učitelje se zato usklajujejo konec avgusta, določene spremembe se dogajajo še v prvem tednu septembra. Kot je bilo že omenjeno, je vse odvisno od števila dijakov v oddelkih in od kombinacij oddelkov. Kombinacije med oddelki so prisotne predvsem pri poklicnih oddelkih, ker velik del dijakov opravlja popravne izpite v avgustu, prav tako pa se večina dijakov tujcev vpisuje šele konec avgusta ali celo septembra. Posledično prerazporejanje učiteljev vpliva na celotno šolo. Zato se odločamo glede na trenutni položaj. Za nekatere smeri in oddelke so seznami pripravljeni in objavljeni prej, za druge kasneje. Vsekakor so dijaki o tem obveščeni. Za novince nam načeloma uspeva, da so seznami pripravljeni pravočasno.
3 Zaključek
Upravljanje učbeniškega sklada zavzema velik del delovnega časa šolskega knjižničarja. Osebno mislim, da je prav, da je učbeniški sklad del šolske knjižnice. Dejstvo, da si učbenike izposojajo skoraj vsi dijaki, kaže na to, da je na ŠCNG dobro sprejet. Prav tako je pomembno, da so dejavnosti, ki se v okviru učbeniškega sklada izvajajo, dorečene in regulirane. Pomanjkljivosti veljavnega pravilnika izhajajo iz dejstva, da ne prepozna razlik v organizaciji pouka med različnimi vrstami šol. Večjo težavo kot pravilnik nam, ki delamo na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, predstavlja dejstvo, da je učnih gradiv za naše dijake izjemno malo, so zastarela ali jih sploh ni. Ker so ta gradiva za založbe komercialno nepomembna, jih ne izdajajo. Možna rešitev bi bila v kakovostnih, strokovno recenziranih in potrjenih e-gradivih in e-učbenikih, ki bi bili dostopni vsem.
Viri in literatura
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2010). Uradni list RS, št. 37/2010.
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (2020). Uradni list RS, št. 12/2020.