Travma v knjižnici

Med 21. in 24. januarjem 2022 je na spletu potekala konferenca ameriškega združenja ALA LibLearnX. Med več kot 120 predavanji je bila tudi predstavitev dr. Karen Fisher in Lauren Alexa Gambrill: »Travma v knjižnici«. Predstavili sta istoimensko raziskavo, ki jo med knjižničarji izvaja Institut za muzeje in knjižnične storitve (IMLS).

Cilji raziskave so sprva bili:

• Ugotoviti, ali so pri knjižničarjih prisotni simptomi posttravmatske stresne motnje, ki je posledica izpostavljenosti incidentom v delovnem okolju.
• Ugotoviti, kako razširjeni so simptomi posttravmatske stresne motnje (ali drugih težav z duševnim zdravjem) med knjižničarji.
• Ugotoviti, kako lahko knjižnice pripomorejo k skrbi za duševno zdravje zaposlenih.

Raziskava se je po prvih odzivih razširila na zaposlene v vseh vrstah knjižnic ter podaljšala iz nekaj tednov na dve leti. Pravzaprav še vedno poteka, tako da so bili predstavljeni le delni rezultati.

Zainteresirani knjižničarji najprej izpolnijo anketni vprašalnik. Posamezniki lahko sodelujejo tudi v drugi fazi raziskave, v intervjuju, ki ga izvedejo Zoom. Ker gre za temo, o kateri je težko govoriti, knjižničarje k udeležbi spodbujajo z nagradami v obliki darilne kartice.

Večina sodelujočih (73,55 %) je iz knjižnic na urbanih področjih. Udeleženci prihajajo iz vseh vrst knjižnic:

• splošne knjižnice: 78,8 %,
• visokošolske knjižnice: 7,59 %,
• šolske knjižnice: 10,6 %,
• specialne knjižnice: 1,9 %,
• drugo: 1,11 %.

Kot je razvidno iz Slike 1, večina sodelujočih (50 %) dela v t. i. »prvi liniji«, torej v neposrednem stiku z uporabniki. Drugo večjo skupino (22 %) predstavljajo zaposleni v administraciji, pretežno v računovodstvu.

Med dogodki, ki so jih kot stresne navajali sodelujoči v raziskavi, so:

• verbalno nasilje (nesramne pripombe, žaljivke, grožnje)
• verbalne grožnje ali prikrite grožnje z nasiljem
• preprečevanje kraj
• preprečevanje uničevanja gradiva in imetja knjižnice
• fizično nasilje (udarci, klofute, brce ipd.)
• grožnje z orožjem
• strelski napadi v bližini
• spolno nadlegovanje
• spolni napadi
• protesti v prostorih knjižnice ali pred njimi
• uporabnik je neodziven zaradi prevelikega odmerka drog
• nudenje prve pomoči neodzivni osebi
• stik z uporabniki s smrtno nevarnimi poškodbami
• doživljanje izgorevanja ali stiske zaradi izpostavljenosti travmam uporabnikov,
• nenadna nasilna smrt (npr. umor, samomor)
• nenadna naravna smrt
• stres zaradi pravnih posledic oziroma tožb uporabnikov

Čeprav so knjižničarji že dalj časa izpostavljeni stresnim dogodkom, pa so se ti še povečali v zadnjih dveh letih. 88 % od teh dogodkov se je zgodilo v zadnjih petih letih, 27,80 % v zadnjih dveh letih, tj. od pojava virusa covid-19. Knjižničarji so lahke tarče za verbalno nasilje in grožnje. Uporabniki jih pogosto učijo »pravilnega izvajanja knjižničnih storitev«, snemajo in njihove posnetke objavljajo na družbenih omrežjih. Knjižnice v okviru te raziskave poročajo tudi, da so bili že prav vsi zaposleni deležni vpitja s strani uporabnikov. Te izkušnje lahko knjižničarje zaznamujejo za daljše časovno obdobje, pogosto se jih lahko otresejo le s profesionalno pomočjo. Veliko jih prosi za premestitev v drugo okolje, nekateri dajo odpoved.

Raziskava vključuje tudi, kako travmatični dogodki vplivajo na življenje sodelujočih knjižničarjev in na morda že prej prisotne duševne motnje.

Natančnejši rezultati raziskave bodo predstavljeni na letošnji IFLA konferenci, kjer bo pripravljena tudi strokovna razprava na to temo.

Tudi v Sloveniji smo knjižničarji pogosto izpostavljeni stresnim dogodkom. Zato smo na vašo željo v Narodni in univerzitetni knjižnici razpisali tečaj Spopadanje s stresom in izgorelostjo za knjižničarje. Vabljeni k prijavi na izobraževanje, ki bo potekalo 8. in 9. marca 2022.