Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti 2025

15. in 16. maja 2025 je v prostorih Mestne občine Nova Gorica in prek spleta potekala 3. Slovenska konferenca o spletni in digitalni dostopnosti in sicer na dan, ko se že štirinajsto leto zapored obeležuje Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti (Global Accessibility Awareness Day – GAAD). Hibridno konferenco so organizirali Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si, Mestna občina Nova Gorica, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Accessible EU Slovenija in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Namenjena je bila ozaveščanju čim širših deležnikov na področju digitalne dostopnosti, grajenega okolja, storitev in kulture, s ciljem omogočanja digitalnega in fizičnega sveta, ki bo vključujoč in dostopen vsem.

Konferenca se je prvi dan začela z skupnimi uvodnimi nagovori in krajšim uvodom v letošnjo konferenco. Sledilo je predavanje Erica Vellemana o Evropski zakonodaji na področju dostopnosti, s poudarkom na Evropskem aktu o dostopnosti (EAA). Predstavniki oseb z invalidnostmi so nato predstavili pomen uvedbe EAA in ostale zakonodaje s področja dostopnosti za končne uporabnike. Nadaljevali smo s predstavitvijo dostopnosti storitev in grajenega okolja (Andreja Albreht, Zavod Dostop). Po odmoru je bilo predstavljeno sodelovanje za izboljšanje dostopnosti v kulturi, predvsem v muzejski dejavnosti (David Kožuh in Peter Rot, Goriški muzej, MDSS Nova Gorica). Jan Drol iz Mestne občine Nova Gorica je nadaljeval s predstavitvijo DigARegion: Naš prispevek k dostopnejši čezmejni regiji. V zadnjem sklopu so potekala še tri predavanja Vključevanje invalidov v delovno okolje: izkušnje in dobre prakse (mag. Anja Uršič, Novartis, članica upravnega odbora Evropske zveze slepih), Transkripcija živega govora kot izhodišče za pripravo podnapisov (mag. Albert Gyurica, RTV Slovenija) in Model zrelosti dostopnosti organizacije (mag. Andreja Bevc, Zavod A11Y.si).

Drugi dan so prek spleta potekala še štiri predavanja in sicer:

• Tipične dostopnostne napake mobilnih aplikacij in kako jih preprečimo (Bogdan Cerovac, Zavod A11Y.si)
• Stanje dostopnosti spletnih bank in trgovin tik pred EAA/ZDPSI (testiranje top 43) (Tilen Škraba, Zavod A11Y.si)
• Dostopnost dokumentov je enostavna. Zakaj mnogim predstavlja tak problem? (Andreja Bevc, Tilen Škraba, Zavod A11Y.si)
• Umetna inteligenca se pojavlja povsod. Kako je s področjem digitalne dostopnosti? (Bogdan Cerovac, Zavod A11Y.si)

Zdi se nam pomembno, da izpostavimo nekaj ključnih informacij, ki smo jih pridobili tekom konference:

• Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) se sklicuje na skladnost s standardom SIST EN 301 549 in smernicami Web Content Accessibility Guidelines (WCAG 2.1).
• junija 2025 v veljavo stopi Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki pokriva proizvode in storitve kot so: spletne trgovine, strojna oprema za izdajo kart, samopostrežni terminali, transport, in nenazadnje tudi e-knjige.
• Za dostopnost produktov je pomembno, da izdelovalci produktov priložijo tudi tehnično dokumentacijo o dostopnosti.
• Izpostavljena je bila problematika zaslonov na dotik v primerih terminalov, zaslonov z informacijami ipd., saj slednjih ne morejo uporabljati vsi uporabniki. Če se uporablja zaslone na dotik, morajo biti na voljo tudi alternativne oblike.
• Pri dostopnosti prostora novogradenj, prenov prostorov ali vzdrževalnih del in objektov, ki se ne spreminjajo, sta predvsem pomembna Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI).
• Izpostavljeno je bilo, da naj bi bili vsi objekti v javni rabi dostopni do decembra 2025. To pomeni, da do javnih institucij lahko dostopajo vsi posamezniki, tudi tisti z oviranostmi. Pomeni prilagoditev objektov, da lahko dostopajo tudi osebe na invalidskih vozičkih, osebe s slepoto, starejše osebe, ipd. ter pri tem nimajo ovir. Pri tem ne gre le za dostop do objekta, ampak tudi uporabe objekta: jasne oznake za orientacijo po prostoru, dostopna stranišča, prilagoditev dvigal, izogib steklenim stenam itd.
• Pri evalvaciji spletnih trgovin v enem letu ni bilo zaznanega izboljšanja stanja. Nasprotno je pri bankah opazna sprememba na bolje, a se še najdejo nekatere, ki so pasivne.
• Pri pretvorbi Word dokumenta v PDF se priporoča rabo programa Acrobat, tako se ohrani struktura in informacije o dostopnosti. Vendar s poudarkom, da je pred pretvorbo Word dokument dostopen.
• Za preverjanje dostopnosti PDF dokumentov je bil predstavljen program PDF Accessibility Checker (PAC).
• Urejanje dostopnosti v organizaciji ni projekt, vendar proces. Priporočljiva je priprava večletnega načrta za uvajanje sprememb.
• Model dostopnostne zrelosti organizacijam omogoča oceno trenutnega stanja, identifikacijo področja izboljšav, oblikovanje načrta za dosego višje zrelosti ter spremljanje napredka in prilagoditev strategij. Zato je za preverjanje zrelosti v organizaciji pomembno ustvarjanje politike in strategije, usposabljanje zaposlenih, izvajanje testiranj in evalvacije, vključevanje uporabnikov s posebnimi potrebami ipd.
• Dostopnost omogoča višjo kakovost vsem.

Več ažurnih in strokovnih informacij, prispevkov ter izobraževanj o dostopnosti spletnih mest, aplikacij in digitalnih dokumentov si lahko najdete na spletnem mestu omenjenega Zavoda za digitalno dostopnost (Zavod a11y.si), kjer bodo naknadno na voljo tudi gradiva z dogodka.