Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti 2024

16. maja 2024 je v prostorih Centra inovativnega podjetništva NLB med 9. in 15. uro potekala 2. Slovenska konferenca o spletni in digitalni dostopnosti in sicer na dan, ko se že trinajsto leto zapored obeležuje Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti (Global Accessibility Awareness Day – GAAD). Hibridno konferenco so organizirali Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si, Zavod Beletrina, Accessible EU Slovenija in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Namenjena je bila ozaveščanju čim širših deležnikov na področju dostopnosti prostora in storitev ter digitalne dostopnosti, s ciljem omogočanja digitalnega sveta, ki bo vključujoč in dostopen vsem.

Konferenca se je začela z skupnimi uvodnimi nagovori in krajšim uvodom v letošnjo konferenco. Sledil je prvi sklop predavanj na temo ozaveščanja o pravicah invalidov in oseb z oviranostmi, v sklopu katerega je Maša Malovrh (Beletrina) predavala o ozaveščanju in tem, kako se pritožiti zaradi nedostopnosti tako v Sloveniji, kot v EU. V drugem sklopu na temo digitalne dostopnosti sta potekala dva predavanja. Prvega je predaval Tilen Škraba (Zavod a11y.si) in sicer z naslovom 1. slovenska analiza: Kaj pričakujejo in potrebujejo uporabniki, s praktičnim primerom se mu je pridružil Jožko Gregorc, ki je preko posnetka obrazložil primer nedelovanje mobilne aplikacije za osebo, ki uporablja zvočno sintezo. Drugo predavanje je imel Bogdan Cerovac (Zavod a11y.si) in sicer z naslovom Dostopnost slovenskih e-trgovin v letu 2024.

Po odmoru je sledil drugi sklop predavanj in sicer v dveh ločenih prostorih. V prvem prostoru so obravnavali temo dostopnosti grajenega okolja in prevoza, predvsem glede univerzalne graditve, mosta med zakonodajo in prakso, o dostopnosti javnega prevoza in praktičnega primera tehnologij za dostopnost v grajenih okoljih. V drugem prostoru, smo obravnavali temo dostopnosti informacijske tehnologije. Udeleženci smo poslušali predavanje Maše Malovrh (Beletrina) Zakaj je ozaveščenost o dostopnosti tek na dolge proge? in predavanje praktične mednarodne izkušnje z dostopnimi rešitvami, katere je predavala Tjaša Rebolj (Agiledrop d.o.o.). Po krajšem odmoru je Gašper Žuber (Ministrstvo za digitalno preobrazbo) predaval o temi nadzora nad mobilnimi aplikacijami, njegovo temo je dopolnila tudi Maša Malovrh (Beletrina) o priporočenih ukrepih ob prejemu inšpekcijske odločbe za odpravo napak. V sklepnem delu je v okviru predavanja in konstruktivne debate Tilen Škraba (Zavod a11y.si) na praktičnih primerih prikazal hitre in enostavne preglede dostopnosti, ki jih lahko in mora opraviti vsak ter kako doseči izboljšanje stanja digitalne dostopnosti v Sloveniji.

Zdi se nam pomembno, da izpostavimo nekaj ključnih informacij, ki smo jih pridobili tekom konference:

• Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) je bil sprejet že pred šestimi leti, a po prvih analizah zavezancev omenjenega zakona, so spletišča še vedno zelo slabo dostopna. Zakon se namreč sklicuje na skladnost s standardom SIST EN 301 549, ki vsebuje 137 kriterijev dostopnosti in Web Content Accessibility Guidelines (WCAG 2.1), ki vsebuje 50 kriterijev skladnosti na stopnji AA.
• V prihodnjem letu stopi v veljavo Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI).
• Izjave o dostopnosti so na spletnih mestih zelo generične, morale bi biti bolj natančne, konkretne in ažurirane glede na spremembe spletišča.
• Dostopnost, ki velja za spletna mesta, velja tudi za dokumente, ki so objavljeni na spletu.
• Pregledi e-trgovin potekajo ročno na podlagi 26 kriterijev. V zadnjem pregledu je bilo pregledanih 20 slovenskih večjih e-trgovin, od katerih je bila najbolj dostopna s 13 napakami (polovica kriterijev), najmanj dostopni pa z 20 napakami. Najpogostejše težave so bile: nebesedilne vsebine, kontrasti, statusna sporočila, podnapisi, odvod vsebine, fokus, kontekst povezave.
• Tudi letos je bilo izpostavljeno razmišljanje s pomikom v levo, ko naj se o dostopnosti v samem razvoju spletnega mesta/aplikacije itd. začne razmišljati čimbolj zgodaj, saj je kasnejše ukvarjanje s tem področjem ne le zahtevnejše, dolgotrajnejše, ampak tudi finančno bolj bremenilno.
• Inšpektorat za informacijsko družbo letno naredi 8 nadzorov mobilnih aplikacij, za vsako se preverja 162 pogojev in sicer ročno in s pomočjo posameznih orodij kot je npr. bralnik zaslona. Najpogostejše do sedaj odkrite težave predstavljajo: neustreznost kontrastov, gumbi nimajo ustreznih imen, zaklenjena usmeritev zaslona, pomanjkanje nadomestnih besedil, ponavljajoče se dostopno besedilo, slike besedila, nedostopni dokumenti in neustrezen vrstni red navigacije.

Za konec prilagamo še nekaj izsledkov omenjene slovenske anketne raziskave med 130 osebami z oviranostmi:

• Rezultati pokažejo, da 30 % oseb uporablja povečevalnik zaslona, 21,5 % prilagojene tipkovnice in kazalne naprave ter 16,3 % bralnik zaslona. Slednjega uporablja kar 86,4 % zaradi oviranosti vida, ostali zaradi govornih in gibalnih oviranosti. 45,4 % jih hkrati z bralnikom zaslona uporablja tudi brajevo vrstico.
• Premalo je ozaveščanja tudi samih oseb z oviranostmi. Iz ankete je razvidno nepoznavanje (30 %) ali slabo poznavanje (49 %) zakonodaje o dostopnosti. Hkrati večina anketirancev nikoli ali redko (81,5 %) lastnike spletnih mest opozorijo na nedostopnost. Za razvijalce je zato še kako pomembno zavedanje, da če ni povratne informacije s strani uporabnikov, to še ne pomeni, da je zadeva dostopna.
• Najbolj moteči elementi na spletu so: utripajoča vsebina, obrazci, ki so zapleteni za izpolnjevanje, pomanjkanje časa, uporaba tujega jezika, odsotnost naslovov, enaka imena povezav, kontrasti, dokumenti, odsotnost podnapisov in prepisov vsebin.
• Za anketirance se zdi pomembna dostopnost s tipkovnico, urejenost naslovov, nadomestna besedila ne-besedilnih elementov, ustrezna razdalja in velikost ikon/gumbov in kontrasti.
• Pogoste težave s katerimi se soočajo na spletu so tudi preglednice, dokumenti in slikovne vsebine. Zanimivo je, da ob ovirah na spletne mestu, ko oseba ne more nadaljevati opravila, kar 73 % spletno stran zapusti (43,8 % zapusti in 29,2 % poišče informacijo drugje).
• Anketiranci se največ poslužujejo računalnika (53,8 %) in mobilnega telefona (39,2 %).

Več ažurnih in strokovnih informacij, prispevkov ter izobraževanj o dostopnosti spletnih mest, aplikacij in digitalnih dokumentov si lahko najdete na spletnem mestu omenjenega Zavoda za digitalno dostopnost (Zavod a11y.si), kjer bodo naknadno na voljo tudi gradiva z dogodka.