Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti 2023
18. maja 2023 je v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana med 9. in 15. uro potekala 1. Slovenska konferenca o spletni in digitalni dostopnosti in sicer na dan, ko se že dvanajsto leto zapored obeležuje Svetovni dan ozaveščanja o dostopnosti (Global Accessibility Awareness Day – GAAD). Konferenco so organizirali Ministrstvo Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si, Zavod Beletrina in Accessible EU Slovenija in je bila namenjena čim širši strokovni javnosti, saj so mnenja, da je ozaveščenost in informiranost o tem področju v Sloveniji še vedno na zelo nizki ravni.
Konferenca se je začela z skupnim uvodnim predavanjem s predstavitvijo področja in stanja digitalne dostopnosti v Sloveniji, ki sta ga predstavila Tilen Škraba in Bogdan Cerovac iz Zavoda A11Y.si. Za njima sta prisotne nagovorili mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in državna sekretarka Ministrstva za digitalno preobrazbo, Aida Kamišalić Latifić. Sledil je prvi sklop vsebin, kjer smo se iz skupnega prostora razdelili v dve ločeni skupini. Potekali sta sledeči dve predavanji:
- Zakonodaja digitalne in spletne dostopnosti in delovanje inšpekcijske službe, katerega je predaval Dragan Petrović iz Inšpektorata Republike Slovenije za informacijsko družbo,
- Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.1 – predstavitev Priporočil s praktičnimi primeri, katerega sta ga predavala mag. Andrej Krajnc in Maša Malovrh iz Beletrine.
Po odmoru je sledil drugi sklop predavanj in sicer:
- Uporabniške izkušnje – predstavitve uporabnikov z različnimi invalidnostmi, ki sodelujejo pri analizah spletne dostopnosti, katerega so predavali Maša Malovrh iz Beletrine, Antun Smerdel, Bojan Mord in Alida Klemenčič,
- Strokovni procesi in izkušnje omogočanja digitalne dostopnosti, katerega je predaval Bogdan Cerovac iz Zavoda A11Y.si.
Po drugem odmoru je sledil še tretji sklop predavanj in sicer:
- Digitalna dostopnost javnega sektorja: predstavitev primera prenove občinskega spletišča Mestne občine Nova Gorica, katerega je predaval Tilen Škraba,
- Predstavitev evropskih projektov s slovensko udeležbo, katerega so predstavljali dr. Matjaž Debevc iz Evropskega centra za vire o dostopnosti, dr. Zdenka Wltavsky iz URI Soča, dr. Maja Pušnik iz UM FERI, mag. Darja Ivanuša Kline iz INUK inštituta in dr. Bojan Blažica iz IJS.
Na koncu je sledila še zaključna diskusija, zaključni pozdrav in neformalno druženje v ločenem prostoru, kjer smo si lahko tudi ogledali razstavo pripomočkov in podporne tehnologije.
Zdi se nam pomembno, da izpostavimo nekaj ključnih informacij, ki smo jih pridobili tekom konference:
- Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) je bil sprejet že pred petimi leti, a po prvih analizah zavezancev omenjenega zakona, so spletišča še vedno zelo slabo dostopna. V okviru predavanj je bil naveden tudi podatek prvih izvedenih analiz domen javnega sektorja, od katerih je bilo le 2,07 promila analiz brez napak. Zakon se namreč sklicuje na skladnost s standardom SIST EN 301 549, ki vsebuje 137 kriterijev dostopnosti in Web Content Accessibility Guidelines (WCAG 2.1), ki vsebuje 50 kriterijev skladnosti na stopnji AA.
- Ko govorimo o dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami, pogosto pride do zadržkov pri različnih deležnikih ali dezinformacij, da gre v teh primerih za majhno število posameznikov. Po zadnjih pregledih gre za 22-30 % oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji. Pri osebah s posebnimi potrebami ne mislimo le na osebe, ki imajo trajne oviranosti, ampak tudi začasne ali situacijske. Med te tako sodijo osebe, ki imajo: vidne, slušne, gibalne, kognitivne, govorne oviranosti in osebe z raznolikimi sposobnostmi npr. starejše osebe in osebe z začasnimi omejitvami kot je npr. zlom roke ali uporaba prenosnega računalnika brez miške. Seveda pri tem lahko prihaja tudi do kombiniranih ovir kot je npr. gluhoslepota.
- Le 30 % skladnosti se da automatsko preverjati oziroma evalvirati, a še to z zadržki, saj je poleg tehničnega vidika pomembna tudi uporabniška izkušnja, torej človeški faktor.
- Vtičniki na spletnih straneh ne morejo zagotavljati dostopnost in skladnost s kriteriji dostopnosti, so nepraktični in lahko posegajo tudi v uporabnikovo zasebnost. Pogosto so tudi napačno promovirani s strani ponudnikov, zato se raje izogibajmo njihovi rabi. Če je spletna stran v osnovi narejena po kriterijih dostopnosti, so vtičniki popolnoma nepotrebni, saj se veliko dodatnih možnosti dobi že v samih brskalnikih ali pa so te omogočene z rabo podporne tehnologije (npr. barvne sheme).
- Najpogostejše težave pri skladnosti so: captcha – težave pri prepisu črk ali označevanju slik, pomanjkanje pomenljivih opisov slik z nadomestnim besedilom, prikazovanje informacij zgolj na slikah (npr. informacije o dogodku), videoposnetki so brez podnapisov, nedostopnost informacij (npr. koledarji, sporedi), aktivni elementi niso označeni z okvirjem (fokus), nedostopnost s tipkovnico, ni omogočena ustavitev slik, ki se menjujejo, neurejena poglavja strani in njihovo zaporedje (h1, h2, h3…), neustrezno poimenovanje povezav, napačno nastavljen jezik spletnega mesta, neenotnost podstrani, težave pri obrazcih za izpolnjevanje in da vsebine niso enako dostopne na vseh napravah (npr. mobilni napravi).
- Izpostavljeni so bile tudi nedostopne skenirane PDF datoteke v obliki slike. Priporočeno je, da se vsaj naredi optična prepoznava znakov (OCR), če obstaja izvorno digitalna oblika, se le-to objavi. Seveda so za digitalne datoteke v večji meri enaka pravila, kot za spletna mesta.
- Pri razvijanju spletnih mest se vedno bolj spodbujata principa »mobile first« in »shift left«. Prvi se nanaša na to, da se v razvoju spletnega mesta razmišlja najprej o dostopnosti na mobilnih napravah in drugi se nanaša na to, da naj bi se o dostopnosti začelo razmišljati čimbolj v začetnih fazah izdelave spletnega mesta in ne na koncu, kot je bilo tradicionalno. Slednji lahko prinese težave, višje stroške in dolgotrajnejšo izdelavo.
- Spletno mesto se stalno nadgrajuje, spreminja in vzdržuje, zato je nujno, da se ima tudi v teh fazah v mislih kriterije dostopnosti. Ni nekaj kar naredimo enkrat in nam o tem ni treba več razmišljati – je živ mehanizem.
- Poudarili so tudi pomembnost izobraževanja in razvoja organizacijskih kompetenc, ne le IT strokovnjakov, ampak tudi urednikov spletnih mest in posameznikov, ki pripravljajo vsebine za spletno stran – vsi. Zavedanje, informiranje in podpiranje zaposlenih naj bi izviralo od vrha navzdol, torej s strani vodilnih v organizaciji.
Naj izpostavimo še nekaj ključnih informacij s področja javnega sektorja:
- Zelo pomembno je najprej oceniti vaše spletno mesto in presoditi ali je potrebna le prenova trenutne ali ustvariti popolnoma novo spletno stran.
- Izbira izvajalca je pomembna, ker je tudi med izvajalci v Sloveniji še vedno veliko nepoznavanja tematike dostopnosti in priporočil. Predavatelji menijo tudi, da “hitre in poceni rešitve niso dober recept za uspeh.”
- Poudarjeni so bili Zakon o javnem naročanju, že omenjen Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) in Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI). Menijo, da je priporočeno, da se v pogodbi z izvajalcem naročnik sklicuje na ZDSMA in čimbolj podrobneje definira tudi dostopnost. Če so te zahteve definirane v pogodbi in spletna stran ni v redu pripravljena, je odgovornost na izvajalcu in naročnik lahko zahteva dopolnitve. Če tega ni, lahko nastopijo težave.
- Priporočeno je, da se v pogodbi z izvajalcem navede, da je “izvajalec v celoti seznanjen z obsegom in zahtevnostjo pogodbene obveznosti”, da ne prihaja potem do težav.
- Priporočeno je tudi, da se v pogodbi z izvajalcem določi tudi glede nadaljnjega sodelovanja v primeru nadgradenj, vzdrževanj itd. Kot že omenjeno, spletna stran je živ mehanizem in ni nekaj kar se naredi in pusti pri miru.
- Pri razvoju spletne strani je priporočeno sodelovanje s strokovnimi organizacijami, ki sta v Sloveniji le dve: Zavod za digitalno dostopnost (A11Y.si) in Zavod Beletrina v sklopu sektorja za ranljive skupine.
Več ažurnih in strokovnih informacij, prispevkov ter izobraževanj o dostopnosti spletnih mest, aplikacij in digitalnih dokumentov si lahko najdete na spletnem mestu omenjenega Zavoda za digitalno dostopnost.