Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Svetovalne potrebe slovenskih knjižničarjev: rezultati raziskave

Svetovalne potrebe slovenskih knjižničarjev: rezultati raziskave
31. 1. 2023
Polona Marinšek
Narodna in univerzitetna knjižnica
Arhiv NUK

Izvleček
Ena od nalog Narodne in univerzitetna knjižnice je svetovalno delo na področju knjižničarstva. V začetku leta 2020 je v knjižnici to dejavnost začel izvajati Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje ter kmalu za tem prenovil izvajanje svetovalne dejavnosti. Leta 2022 smo izvedli raziskavo med slovenskimi knjižničarji, s katero smo želeli ugotoviti, na katerih področjih strokovnega dela knjižničarji potrebujejo največ strokovne podpore oziroma svetovanja. V prispevku povzemamo rezultate te raziskave.

Ključne besede: knjižničarji, strokovna podpora, svetovanje, Slovenija

Izvleček
Ena od nalog Narodne in univerzitetna knjižnice je svetovalno delo na področju knjižničarstva. V začetku leta 2020 je v knjižnici to dejavnost začel izvajati Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje ter kmalu za tem prenovil izvajanje svetovalne dejavnosti. Leta 2022 smo izvedli raziskavo med slovenskimi knjižničarji, s katero smo želeli ugotoviti, na katerih področjih strokovnega dela knjižničarji potrebujejo največ strokovne podpore oziroma svetovanja. V prispevku povzemamo rezultate te raziskave.

Ključne besede: knjižničarji, strokovna podpora, svetovanje, Slovenija

1 Dejavnost nacionalne knjižnice na področju svetovanja in strokovne podpore slovenskim knjižnicam
Zakon o knjižničarstvu (2001) v 33. členu med nalogami nacionalne knjižnice navaja, da »izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju«. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodne in univerzitetna knjižnice (2003) v tretjem členu kot del temeljnega poslanstva Narodne in univerzitetne knjižnice (v nadaljnjem besedilu NUK) določa tudi »strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu«.

V Strateškem načrtu Narodne in univerzitetne knjižnice za obdobje 2020–2024 (2019, str. 36) je eden od ciljev naveden »Posodobljena razvojna in svetovalna dejavnost za knjižnice in knjižnični sistem«, v okviru katerega je zapisano: »Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja številne zakonsko določene naloge za razvoj knjižnic in knjižničnega sistema. V prihodnjem razvojnem obdobju bomo posodobili organizacijo ter izvajanje razvojne in svetovalne dejavnosti, pri čemer bomo odprt, povezan, inovativen in zanesljiv partner za vse deležnike v knjižničnem sistemu. […] Z urejenim sistemom za prenos znanja bomo poskrbeli za boljšo pretočnost informacij, tekoče zaznavali aktualne potrebe knjižničarskega okolja in aktivno sodelovali pri reševanju izzivov, s katerimi se srečujejo knjižnice.«

Do leta 2020 je naloge svetovanja in strokovne podpore knjižnicam, ki opravljajo javno službo, v NUK opravljal Center za razvoj knjižnic. Po obsežni reorganizaciji NUK v začetku leta 2020 so se naloge Centra za razvoj knjižnic porazdelile med različne oddelke. Naloge strokovne podpore in svetovanja knjižnicam od takrat naprej izvaja Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje.

Kmalu po reorganizaciji smo začeli prenavljati svetovalno dejavnost za knjižničarje1 in knjižnice. Izhodišče novega načina svetovanja je bila vzpostavitev osrednje točke za prejem vprašanj. Ta smo pričeli zbirati prek obrazca na spletišču, namenjenem knjižničarjem.

Poleg vprašanja so knjižničarji vnesli tudi svoje kontaktne podatke, izbrali način svetovanja (po e-pošti ali po telefonu. Ker je prenova potekala v času izvajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, možnosti »osebno« nismo ponudili) ter področje, v katero sodi njihovo vprašanje. Izbirali so lahko med naslednjimi področji: bibliotekarski izpiti, dejavnost šolskih knjižnic, dejavnost specialnih knjižnic, dejavnost splošnih knjižnic, dejavnost visokošolskih knjižnic, informacijski viri s področja bibliotekarstva, izobraževanje knjižničarjev, javna evidenca (razvid) knjižnic, knjižničarske novice, meritve razvitosti, možnosti objavljanja prispevkov, SIGLA/ISIL, statistične meritve knjižnic, strokovni nazivi ter drugo. Na prejeta vprašanja smo odgovarjali zaposleni v Oddelku za izobraževanje, razvoj in svetovanje. V primeru vprašanj, ki niso domena našega oddelka, pa smo vprašanje posredovali strokovnjaku za to področje. Prva vprašanja smo prejeli 22. septembra 2020.

V začetku leta 2021 smo knjižničarjem poleg svetovanja po e-pošti in telefonu ponudili tudi svetovanje prek videokonferenčnega sistema, ob sprostitvi ukrepov za zajezitev epidemije, junija 2021, pa so lahko izbrali še svetovanje v prostorih NUK.

Kljub obrazcu na spletni strani še naprej sprejemamo vprašanja tudi po e-pošti in telefonu. Po telefonu  se na nas obračajo predvsem z vprašanji, ki so povezana s kariernim razvojem, pristopom k bibliotekarskemu izpitu in pridobivanjem strokovnih nazivov. Knjižničarji, ki so vprašanja posredovali prek spletnega obrazca, so povečini izbrali možnost prejema odgovora po e-pošti. Ugotovili smo, da imajo knjižničarji pri uporabi spletnega obrazca veliko težav z izborom področja, v katero je uvrščeno vprašanje. Zato smo v začetku leta 2022 to vprašanje odstranili iz obrazca.

Po vpeljavi navedenih sprememb smo se odločili za raziskavo med slovenskimi knjižničarji, s katero smo želeli ugotoviti, na katerih področjih potrebujejo svetovanje, katera oblika svetovanja bi jim najbolj ustrezala in če so seznanjeni z možnostjo uporabe spletnega obrazca za posredovanje vprašanja.

2 Metodologija
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto in na katerih področjih zaposleni v slovenskih knjižnicah potrebujejo strokovno pomoč ali svetovanje ter kakšen način svetovanja se jim zdi najbolj ustrezen.

Raziskava je bila izvedena z anketno metodo. Vprašalnik so anketiranci izpolnjevali med 14. junijem in 8. julijem 2022. Sestavljen je bil iz 12 zaprtih in 7 odprtih vprašanj. Ker je bila pri nekaterih uporabljena vejitev oziroma pogojevanje vprašanja, na vsa vprašanja niso odgovarjali vsi anketiranci.

Anketni vprašalnik smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga pripravili v spletnem orodju 1KA. Povezavo do vprašalnika smo prek različnih kanalov posredovali zaposlenim v slovenskih knjižnicah (e-pošta, objava na portalu Knjižničarske novice, objave na družbenih omrežjih itd.).V Sloveniji je bilo leta 2021 v splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah zaposlenih 1.441 knjižničarjev (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, b. d.). Za šolske knjižnice podatki o knjižničarjih iz leta 2021 niso dostopni, v šolskem letu 2019/2020 pa je bilo v šolskih knjižnicah zaposlenih 808 knjižničarjev (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah, b. d.).

3 Rezultati raziskave
Na anketo o svetovalnih potrebah slovenskih knjižničarjev je odgovorilo 488 respondentov, kar glede na podatke BibSiSt (b. d.) za leto 2021 predstavlja dobrih 20 % vseh knjižničarjev (izvzeti so zaposleni v NUK, saj niso bili vključeni v raziskavo). Kot je razvidno iz Slike 1, največji delež anketirancev predstavljajo zaposleni v šolskih knjižnicah (37 %), sledijo zaposleni v splošnih knjižnicah (35 %), nato tisti iz visokošolskih oziroma univerzitetnih knjižnic (16 %) in iz specialnih knjižnic (10 %). 8 (2 %) anketirancev je kot odgovor izbralo drugo in podalo naslednje odgovore: javna uprava, šolska in splošna knjižnica, upokojena knjižničarka, brezposelna.

Slika 1: Vrsta knjižnice, kjer so zaposleni anketiranci (n = 488)

Slika 1: Vrsta knjižnice, kjer so zaposleni anketiranci (n = 488)

Glede na dobo zaposlitve v knjižnični dejavnosti največji delež anketirancev predstavljajo tisti, ki so v knjižnici zaposlenih od 16 do 25 let (32 %) ter zaposleni od 6 do 15 let (27 %). Več kot 25 let delovne dobe ima kar četrtina (24 %) anketirancev. Najmanjši delež anketirancev predstavljajo zaposleni do 2 let (5 %) in zaposleni od 2 do 5 let (12 %). Večina (69 %) anketirancev ima univerzitetno oziroma drugo bolonjsko stopnjo izobrazbe, najmanj (5 %) anketirancev pa srednješolsko izobrazbo.

Z naslednjim vprašanjem smo želeli ugotoviti, na kakšen način knjižničarji rešujejo strokovna vprašanja. Anketiranci odgovore na strokovne dileme najpogosteje poiščejo na spletu (59 %), v strokovni literaturi (51 %), pri sodelavcu ali kolegu iz druge knjižnice (48 %). Redko pa poiščejo pomoč v NUK (13 %), v zakonodaji (26 %) ali na forumu oziroma na družbenih omrežjih (27 %).

Zanimalo nas je tudi, kakšna oblika svetovanja se zdi anketirancem najbolj primerna. Izbirali so lahko med štirimi oblikami, in sicer svetovanje po telefonu, po elektronski pošti, “v živo” ali svetovanje v spletnem okolju. Anketiranci so pri vsaki od kategorij lahko izbirali med kategorijami: ne ustreza, ustreza in zelo ustreza. V primeru, da je anketiranec izbral odgovor ne ustreza, je v nadaljevanju lahko pojasnil, zakaj mu taka oblika svetovanja ne ustreza.

Iz Slike 2 je razvidno, da največjemu deležu anketirancev ustrezajo vse oblike svetovanja. Razkorak med »ustreza« in »zelo ustreza« je največji pri svetovanju s pomočjo videokonferenčnega orodja in pri svetovanju po telefonu. Najmanj anketirancev bi se odločilo za svetovanje “v živo” (31 %), največ pa za svetovanje po elektronski pošti (46 %).

Slika 2: Ustreznost oblike svetovanja (n = 388)

Slika 2: Ustreznost oblike svetovanja (n = 388)

Anketirance, ki jim posamezna oblika svetovanja ne ustreza, smo povprašali po razlogih. Svetovanje po telefonu jim ne ustreza zaradi kompleksnosti vprašanj, ker odgovora nimajo zapisanega in bi lahko napačno razumeli / slišali odgovor, zaradi slabega telefonskega signala ali zaradi težav pri tem, da dobijo zvezo z osebo, ki jim lahko poda odgovor. Svetovanje “v živo” se jim zdi neprimerno predvsem zaradi oddaljenosti in potnih stroškov. Svetovanje v spletnem okolju je problematično predvsem zaradi pomanjkanja tehnične opreme, tehničnega znanja in zaradi pomanjkanja časa. Težave pri svetovanju po elektronski pošti vidijo predvsem v tem, da so odgovori preveč splošni, zamudno je opisovati težave, kot pomislek pa vidijo tudi to, da »lahko traja predolgo, preden dobijo odgovor«.

Želeli smo izvedeti tudi na katerih področjih dela knjižničarji potrebujejo strokovno pomoč oziroma svetovanje. Področja smo razporedili v štiri glavne skupine, in sicer: delo s knjižničnim gradivom, delo z uporabniki, delovanje knjižnice in področje kariernega razvoja. Na ta način smo želeli čim bolj natančno ugotoviti, pri katerih konkretnih delovnih nalogah potrebujejo svetovanje oziroma strokovno pomoč. Anketiranci so lahko izbirali med odgovori nikoli, redko, občasno, pogosto in zelo pogosto. Odgovore smo za vse štiri skupine prikazali s povprečnimi ocenami.

Iz skupine področij, ki se nanašajo na delo s knjižničnim gradivom, anketiranci najpogosteje potrebujejo svetovanje pri obdelavi gradiva, avtorskih pravicah in nabavi e-virov. Podrobnejši podatki glede na vrsto knjižnice, v kateri so zaposleni anketiranci, so prikazani na Sliki 3.

Slika 3: Potrebe po svetovanju na področju dela s knjižničnim gradivom (n = 393)

Slika 3: Potrebe po svetovanju na področju dela s knjižničnim gradivom (n = 393)

Iz skupine področij dela z uporabniki anketiranci največkrat potrebujejo svetovanje za uporabo sistema COBISS3, najmanj pa za medknjižnično izposojo. Glede na vrsto knjižnice, v kateri so zaposleni anketiranci, nismo zaznali večjih razlik. Šolski knjižničarji bi potrebovali več svetovanja na področju izposoje in za uporabo COBISS+ in mCOBISS. Splošni knjižničarji bi potrebovali svetovanje tudi glede platforme za izposojo elektronskih in zvočnih knjig. Podrobnejši rezultati so predstavljeni na Sliki 4.

Slika 4: Potrebe po svetovanju na področju dela z uporabniki (n = 395)

Slika 4: Potrebe po svetovanju na področju dela z uporabniki (n = 395)

V skupini področij, ki so povezana z delovanjem knjižnice, so anketiranci največkrat izrazili potrebo po strokovni pomoči ali svetovanju na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), najmanj vprašanj pa imajo glede dodelitve SIGLE. Šolski knjižničarji potrebujejo tudi svetovanje glede opreme knjižnic, knjižnične statistike in knjižnične zakonodaje. Svetovanje na področju knjižnične statistike potrebujejo tudi zaposleni v visokošolskih knjižnicah. Podrobnejši rezultati so prikazani na Sliki 5.

Slika 5: Potrebe po svetovanju na področjih, povezanih z delovanjem knjižnice (n = 390)

Slika 5: Potrebe po svetovanju na področjih, povezanih z delovanjem knjižnice (n = 390)

Iz skupine področij, ki pokrivajo karierni razvoj, anketiranci najpogosteje potrebujejo svetovanje na področju strokovnega izobraževanja (osebna), najmanj svetovanja pa potrebujejo za področje bibliotekarskega izpita. Glede na vrsto knjižnice, kjer so anketiranci zaposleni, ni večjih razlik. Podrobnejši podatki so prikazani na Sliki 6.

Slika 6: Svetovanje na področju kariernega razvoja (n = 387)

Slika 6: Svetovanje na področju kariernega razvoja (n = 387)

Anketirancem smo ponudili tudi možnost odprtih odgovorov na vprašanje, ali bi pri opravljanju svojega dela potrebovali svetovanje še na katerem drugem področju. Dobili smo 78 odgovorov, od katerih jih je bila polovica že vključenih v vprašanja z zaprtimi odgovori. Tako so se ponovili odgovori, da potrebujejo svetovanje na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in katalogizacije. Nekateri odgovori so se nanašali na področje izobraževanja, kot je na primer določanje vrstilcev UDK in pisanje strokovnih prispevkov. Izobraževanja za ti dve področji so že vključena v izobraževalni program NUK. Svetovanje in strokovno podporo bi potrebovali zaposleni v šolskih knjižnicah predvsem za dela, ki so tipična za šolsko knjižnico (npr. vodenje učbeniškega sklada). Anketiranci pa bi potrebovali svetovanje tudi na drugih področjih, npr. pri iskanju kadrov, managementu, vodenju bibliografij, sodelovanju v mednarodnem okolju, pri pripravi pravilnikov, pri uvajanju ciljev trajnostnega razvoja in na področju mentorstva.

4 Zaključki
Z raziskavo smo dobili vpogled na področja dela, kjer knjižničarji potrebujejo največ strokovne podpore. Povprečne ocene odgovorov, ne glede na to iz katere knjižnice anketiranci prihajajo, kažejo, da slovenski knjižničarji potrebujejo največ svetovanja na področju osebnega strokovnega izobraževanja (3,1), sistema COBISS3 (2,9) in IKT (2,9). Sledi področje obdelave gradiva (2,8) in področja knjižnične zakonodaje, knjižnične statistike in področje avtorske pravice (2,7). Področja, ki izstopajo, so še nabava e-virov, objavljanje prispevkov in informacijski viri s področja bibliotekarstva (2,6). Najmanj svetovanja potrebujejo na področju SIGLE, bibliotekarskih izpitov in na področju upravljanja s kadri. Glede na to, da Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje dobiva veliko vprašanj za področje  bibliotekarskih izpitov predvidevamo, da smo dobili nizko oceno glede svetovanja s tega področja zato, ker je bil tudi delež tistih, ki morajo izpit še opravljati, majhen, takih (do 2 leti zaposlitve ) je bilo namreč samo 5 %.

Glede načina svetovanja smo ugotovili, da respondentom najbolj ustreza svetovanje po elektronski pošti, ostale oblike svetovanja (po telefonu, v živo in v spletnem okolju) pa se jim zdijo približno enako ustrezne oziroma neustrezne.

Pri pregledu in analizi rezultatov se nam je porajalo vprašanje, ali niso nekateri anketiranci bolj izražali svoj manko znanja in s tem izobraževalne potrebe, kot pa resnične potrebe po strokovni podpori in svetovanju. Vsekakor se bomo v Narodni in univerzitetni knjižnici še naprej trudili poskrbeti za ustrezno podporo knjižničarjem. Kot primer nadgradnje lahko omenimo objavo Pogostih vprašanj in odgovorov s področja katalogizacije, za katera je januarja 2023 poskrbel Nacionalni bibliografski center.

V NUK je strokovna podpora in svetovanje knjižnicam dostopna prek različnih kanalov. Tako imamo namenske e-naslove, kamor lahko knjižničarji naslovijo svoja vprašanja z različnih področij, npr. obdelave knjižničnega gradiva (obdelava@nuk.uni-lj.si), opravljanja bibliotekarskega izpita (bibliotekarski.izpiti@nuk.uni-lj.si), pridobivanja strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti (strokovni.nazivi@nuk.uni-lj.si). Dosegljivi smo na javno objavljenih telefonskih številkah. Poleg tega pa omogočamo tudi oddajo strokovnih vprašanj prek spletnega obrazca. Vse te kanale bomo obdržali še naprej in skrbeli za čim večjo ažurnost pri pripravi strokovnih odgovorov.

Viri in literatura

BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah. (b. d.) Narodna in univerzitetna knjižnica. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statisticni-podatki-o-knjiznicah

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica. (2003). Uradni list RS, št. 46/2003, 85/2008, 30/2019.

Strateški načrt Narodne in univerzitetne knjižnice za obdobje 2020–2024. (2019). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2020/NUK_StrateskiNacrt_2020-2024.pdf

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015.

 

  1. Termin knjižničar v tem prispevku uporabljamo za strokovne knjižničarske delavce, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe, strokovni naziv ali delovno mesto. []
Skip to content