Švedska strategija za dober knjižnični sistem 2022-2025

Junija 2015 je vlada naročila Švedski kraljevi knjižnici (Kungl biblioteket (KB) – švedska nacionalna knjižnica), da v sodelovanju z drugimi deležniki  pripravi predlog nacionalne strategije za spodbujanje sodelovanja in razvoja kakovosti švedskih knjižnic. Cilj naloge je bil zagotoviti visokokakovostne knjižnične storitve, ki izpolnjujejo zahteve iz Zakona o knjižničarstvu (2013:801). V okviru zadolžitve je KB pripravila 14 poročil in osem video posnetkov, ki obravnavajo različne vidike knjižničnega sistema.

Maja 2018 je KB vladi predložila osnutek nacionalne knjižnične strategije, ki je bil obravnavan jeseni istega leta. Končno poročilo, s predlogom nacionalne knjižnične strategije naslovljeno The Treasury of Democracy (Zakladnice demokracije), je bilo pripravljeno marca 2019. O predlogih je potekala javna razprava, pripravili so posvetovanja, poleg tega pa je ministrstvo za kulturo junija 2019 organiziralo okroglo mizo.

Veliko število predlogov iz Zakladnice demokracije je že bilo izvedenih na način, opisan v strategiji. Na podlagi podanih načrtov vlada v strategiji napoveduje tudi nadaljnje ukrepe za razvoj in krepitev dejavnosti knjižnic. Na osnovi dokumenta Zakladnica demokracije je bla v naslednjih letih pripravljena nacionalna knjižnična strategija. V vmesnem času je nastopila epidemija, obenem pa so na knjižnice vplivali tudi številni drugi dejavniki. Kljub kriznim časom se je vloga švedskih knjižnic v lokalni skupnosti okrepila. Tudi digitalizacija je naredila korak naprej, kar je razvidno iz večjega pretoka zvočnih in elektronskih knjig. Nova strategija jasno kaže smer nadaljnjega razvoja knjižnic, pravi Karin Grönvall iz nacionalne knjižnice.

Nacionalna knjižnična strategija je sestavljena iz več elementov. Na začetku sta predstavljena ozadje razvoja in vsebina strategije, sledi opis sistema knjižnic na Švedskem. Vlada nato izpostavi izzive, s katerimi se danes sooča knjižnični sistem, in potrebe po njegovem razvoju. V četrtem poglavju so predstavljena tri osrednja področja, ki naj bi bila ključnega pomena za kakovost in razvoj knjižničnih storitev. Ob vsakem osrednjem področjem so predstavljeni podcilji z ambicijami vlade za to področje ter ukrepi, ki so že bili sprejeti, in ukrepi, ki jih vlada načrtuje.

Na spletni strani nacionalne knjižnice so ob sprejetju strategije zapisali: "Švedska vlada je predstavila Strategijo za močan knjižnični sistem, ki poudarja pomembno vlogo knjižnic v demokraciji in pri svobodnem širjenju znanja. Hkrati je nacionalna knjižnica (KB) zadolžena, da predlaga oblike okrepljenega sodelovanja med knjižnicami in razvija nekatere nacionalne digitalne knjižnične storitve."

Vladna strategija navaja še, da je knjižnica prostor, odprt za vse, ki omogoča prost dostop do literature in informacij. Je tudi prostor za srečevanja in razvoj demokratičnega dialoga ter svobodno širjenje znanja in oblikovanje mnenj.

Sodelovanje in storitve digitalne knjižnice
Strategija vsebuje vladne ukrepe za krepitev švedskih knjižnic, vključno z različnimi vladnimi nalogami na tem področju. Med drugim je KB dobila novo nalogo, tj. da predlaga načine za krepitev sodelovanja znotraj sistema knjižnic. KB bo pooblaščena tudi za razvoj nekaterih storitev nacionalne digitalne knjižnice za prednostne ciljne skupine, kot so ljudje, katerih materni jezik ni švedščina, in narodne manjšine. Obdobje veljavnosti strategije je tesno povezano z novim obdobjem za sodelovanje in se dotika tudi digitalne storitve Svetovna knjižnica (s knjigami v jezikih, ki niso švedski) in Bläddra (z literaturo v manjšinskih jezikih).

"Naloge prihajajo ob pravem času za celoten knjižnični sistem in sposobnost KB, da spodbuja sodelovanje v digitalni dobi. Očitno je, da je treba začeti z upravljanjem in razvojem storitev, namenjenih prednostnim skupinam iz Zakona o knjižničarstvu. Veselimo se načrtovanja nalog in tega, kako se jih bomo lotili skupaj," pravi Karin Grönvall.

Stalno delo za močne knjižnice
Odkar je KB podala predlog strategije Zakladnice demokracije, je bilo več pobud iz predloga že izvedenih. Med njimi sta pobuda Digital First, katere cilj je bil povečati digitalno usposobljenost knjižnic, in poslanstvo KB za vzpostavitev knjižnic z viri za narodne manjšine.

Leta 2021 sta bili objavljeni tudi dve raziskavi, ki sta pomembni za prost dostop do knjižnic in informacij: Šolske knjižnice za izobraževanje in usposabljanje ter raziskava Papir, podcasti in … o obveznem gradivu (kulturna dediščina, ki jo zbirajo in hranijo v KB ter druge depozitarne knjižnice). Obe študiji sta omenjeni v novi strategiji.

"Te raziskave bodo zelo pomembne za spodbujanje bralne, medijske in informacijske pismenosti ter za dostop do sodobnega javnega diskurza. Z velikim zanimanjem pričakujemo rezultate," zaključi Karin Grönvall.

Iz strategije

V prvotnem pomenu je knjižnica prostor za knjige. Toda današnje knjižnice so veliko več kot to. So eden od odprtih prostorov v družbi, do katerih ima dostop vsakdo, ki omogočajo prost dostop do gradiva in informacij, in ki z velikim zaupanjem prispevajo k prenosu znanja in svobodnemu oblikovanju mnenj. Knjižnica je zatočišče. Tu lahko vsi, ne glede na izvor in sredstva, uživajo v kulturnih izkušnjah in iščejo znanje. Je prostor za srečanja in razvoj demokratičnega dialoga ter svobodno širjenje znanja in oblikovanje mnenj. Knjižnice se osredotočajo na uporabnike in njihove potrebe ter spodbujajo status literature in zanimanje za izobraževanje, usposabljanje, raziskovanje in kulturne dejavnosti.

Močna demokracija temelji na tem, da so ljudje dobro obveščeni, angažirani in kompetentni ter lahko sprejemajo odločitve na podlagi informacij. K temu in k razvoju družbe veliko prispevajo knjižnice. Te imajo  v družbi zelo pomembno funkcijo, ki jo je treba ohranjati in razvijati. Poročilo Geografija kulture v nordijski regiji (Nordic Culture Facts 2022: 04), ki ga je marca 2022 objavila organizacija Culture Analysis Norden, kaže tudi, da kulturno infrastrukturo v nordijski regiji gradijo splošne knjižnice in da so te pomembna podlaga za kulturo tako v mestih kot na podeželju.

Knjižnične storitve zadovoljujejo številne različne potrebe, odgovornost zanje pa je porazdeljena med več različnih ravni in akterjev v družbi. Zakon o knjižnicah določa, da so storitve javnih knjižnic (javne službe) odgovorni ustanovitelji, tj. občine, regije, država, medtem ko so šolske knjižnice lahko občinske, regionalne, državne ali zasebne. Za regionalne knjižnične storitve so odgovorni regije in občine. Za visokošolske knjižnice na univerzah in kolidžih, ki jih ureja Zakon o visokem šolstvu (1992:1434), je odgovorna država. Ta je odgovorna tudi za posojilne centre – izposojevališča. Ne glede na odgovornost in osredotočenost je na vsaki ravni in pri vseh akterjih ključnega pomena zagotavljanje visokokakovostnih knjižničnih storitev po vsej Švedski.

Hkrati se danes knjižnične storitve soočajo s številnimi izzivi. Nekateri so povezani z dejstvom, da dostop do knjižničnih storitev ni enak po vsej državi. V zadnjih letih je bilo zaprtih veliko splošnih knjižnic: od preloma tisočletja se je število knjižnic zmanjšalo za 25 %. To je zaskrbljujoč trend, ki še posebej prizadene prebivalce na podeželju. Zmanjšuje se število obiskov in izposoj v knjižnici. Tudi ponudba knjižničnih storitev ni enaka za vse. Otroci in mladi imajo na primer različen dostop do knjižničnega gradiva glede na kraj bivanja in dostop do šolskih knjižnic. Njihova kakovost je različna. Dostop do literature v različnih jezikih je za tiste, ki jim švedščina ni materni jezik, neenakomeren. Jezike narodnih manjšin je treba spodbujati, da bi preživeli, in v tem okviru je pomembna krepitev knjižničnih storitev za narodne manjšine in manjšinske jezike. Dodaten izziv, povezan z univerzalnim dostopom do knjižničnih storitev, je razširjenost socialnih nemirov, nasilja in groženj v knjižnicah v državi. Drugi izzivi se nanašajo na to, kako spremembe v svetu še povečujejo potrebo po tem, da knjižnične storitve prispevajo k dostopu do znanja, ki temelji na dejstvih, in kakovostnih raziskavah ter k medijski in informacijski pismenosti javnosti. Knjižnične storitve se nenehno razvijajo v skladu z razvojem družbe. Izzivi so povezani tudi s knjižnično infrastrukturo, kjer je treba okrepiti sodelovanje pri skupnih vprašanjih, kot je oskrba knjižnic z digitalnimi mediji.

Izzivi veljajo za celoten knjižnični sistem, čeprav na različne načine in v različnem obsegu. Glede na razdelitev odgovornosti morajo k njihovemu uresničevanju prispevati vse ravni – nacionalna, regionalna in lokalna. Vlada meni, da mora imeti država pri tem delu podporno vlogo. Zato se vlada v strategiji odločno zavzema za podporo in krepitev knjižnične dejavnosti ter s tem spodbuja močan in razvit knjižnični sistem po vsej Švedski.

Zakon o knjižnicah določa splošna načela in smernice za sistem javnih knjižnic (javne službe), ki ga sestavljajo vse javno financirane knjižnične dejavnosti, vključno z splošnimi, šolskimi, regionalnimi knjižnicami, univerzitetnimi knjižnicami, izposojevališči in drugimi javno financiranimi knjižničnimi dejavnostmi, kot so bolnišnične in specialne knjižnice.

V skladu z Zakonom o knjižnicah morajo javne knjižnice prispevati k razvoju demokratične družbe z razširjanjem znanja in svobodnim oblikovanjem mnenj. Ker morajo knjižnice prispevati k svobodnemu oblikovanju mnenj je pomembno, da zavzamejo nevtralno stališče v zvezi s posredovanimi informacijami in tudi pri drugih dejavnostih, ki podpirajo svobodno izmenjavo mnenj. Določba pomeni, da morajo biti knjižnične dejavnosti odprte za različne poglede in brez cenzure ali drugih omejevalnih ukrepov. Svoboda izražanja je temelj, na katerem temelji svobodna izmenjava mnenj. Poslanstvo knjižnic temelji na človekovih pravicah; boriti se morajo proti diskriminaciji in spodbujati perspektive otrok.

Od 1. januarja 2020 je Konvencija ZN o otrokovih pravicah (Konvencija o otrokovih pravicah) del švedske zakonodaje. Konvencija o otrokovih pravicah je eden najpomembnejših instrumentov za zaščito pravic in interesov otrok in mladostnikov v družbi. Konvencija določa, da imajo otroci med drugim pravico do izobraževanja, pravico do razvoja, pravico do počitka, prostega časa in kulture.

Knjižnice imajo pomembno vlogo v soseskah s socialno-ekonomskimi izzivi, kjer je ekonomska ranljivost večja, stopnja izobrazbe nižja in prenaseljenost pogosta. Knjižnice lahko prispevajo k večjemu razvoju bralnih in jezikovnih spretnosti, večji demokratični udeležbi in večji državljanski angažiranosti. Na ta način knjižnice prispevajo k socialno trajnostni družbi v skladu z Agendo 2030. Vsaka občina mora imeti javno knjižnico, ki je dostopna vsem in omogoča brezplačno izposojo ali drugačen dostop do literature za določen čas, ne glede na obliko publikacije. Knjižnice imajo jasno poslanstvo spodbujati razvoj demokratične družbe s prispevanjem k širjenju znanja in svobodnemu oblikovanju mnenj. Knjižnice morajo tudi spodbujati interes za literaturo in zanimanje za izobraževanje, prosveto, usposabljanje in raziskovanje ter kulturne dejavnosti na splošno.

Spodbujanje branja otrok in mladih ter dostopa do jezika je pomemben del odpravljanja socialno-ekonomske segregacije. Izboljšuje pogoje za enakopravno vzgojo in dolgoročno krepi demokracijo, tako z vidika dostopa do izobraževanja in kulture kot z vidika zmožnosti, da zavzamejo mesto v družbi in kot državljani sodelujejo v demokratičnem diskurzu. V tem okviru imajo knjižnice pomembno vlogo, saj so prostor v lokalni skupnosti, kamor lahko vsakdo pride po informacije in na izobraževanje.

Sistem javnih knjižnic je široka storitev, ki je na voljo po vsej državi. Uradni statistični podatki o knjižnicah na Švedskem za leto 2020 med drugim kažejo, da je bilo v državi 1.080 javnih knjižnic, od tega 395 integriranih splošnih in šolskih knjižnic, 881 samostojnih šolskih knjižnic (tj. šolskih knjižnic, ki so neodvisne od splošnih knjižnic), 110 univerzitetnih knjižnic, 58 bolnišničnih knjižnic in 41 specialnih knjižnic.

V strategiji so opredeljeni izzivi in razvojne potrebe na področju knjižničnih storitev, potreba po okrepitivi dostopa do znanja in sposobnost njegovega vrednotenja, izpostavljene so slabosti glede infrastrukture na nacionalni ravni, navedeni ukrepi za podporo in krepitev knjižnic ter močan knjižnični sistem, ki bo dostopen vsakomur in relevanten za vse, z vsemi podcilji ki so potrebni za realizacijo tega cilja. Knjižnični sistem mora biti tak, da prispeva in sledi razvoju družbe, z dobro delujočo nacionalno infrastrukturo. 

Vladna strategija za krepitev knjižničnega sistema velja do leta 2025. Pomembno je, da realizacijo pristojni organi in drugi stalno spremljajo, ocenjujejo in analizirajo predloge ter izvedene ukrepe. Vlada namerava za oceno nacionalne knjižnične strategije pooblastiti Agencijo za analize na področju kulture.
 
Knjižnice so zaradi svojega poslanstva in dejavnosti zelo pomembne družbene ustanove, ki jih nikoli ne smemo jemati za samoumevne. Naj bo to na knjigomatu, v čitalnici visokošolske knjižnice, v ambulanti, na internetu ali na katerem od številnih drugih krajev, kjer delujejo knjižnice, ki zagotavljajo znanje in priložnost za svobodno oblikovanje mnenj. Zato mora biti prag vedno nizek (dostopnost), zaupanje pa visoko. Navsezadnje gre za demokratični razvoj družbe. To je velika in pomembna naloga in zato je bila pripravljena strategija.

Vlada bo s podporo strategiji še naprej podpirala in krepila dejavnosti knjižnic ter tako spodbujala močan in razvit knjižnični sistem na Švedskem.

Celotna švedska strategija knjižničnega sistema je dostopna pod naslovom Strategi för ett starkt biblioteksväsende 2022–2025.

Novico pripravila: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: naslovnica dokumenta