Strokovno srečanje visokošolskih knjižnic: primeri dobrih praks in novosti »Visokošolski knjižničar na karierni poti«
Letošnje Strokovno srečanje visokošolskih knjižnic: primeri dobrih praks in novosti, ki poteka pod okriljem senatne Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani, je bilo 12. junija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zbralo se je več kot 100 visokošolskih knjižničark in knjižničarjev iz slovenskih visokošolskih zavodov.
Udeleženci strokovnega srečanja (foto: Leja Borovnjak)
Naslovna tema Visokošolski knjižničar na karierni poti je naložila programsko-organizacijskemu odboru veliko dela in odgovornosti, da izbere ustrezne predavatelje, ki so s svojimi prispevki orisali prikaz trenutnega stanja v visokošolskem prostoru in v določenih temah razširili pogled iz mikro okolja visokošolskih knjižnic v prihajajoče trende. Vabljeni predavanji sta odlično naslovili temo srečanja z dveh zornih kotov.
Prvo vabljeno predavanje z naslovom Kompetence visokošolskih knjižničarjev v 21. stoletju je imela doc. dr. sc. Dejana Golenko s Pravne fakultete Univerze na Reki. V predavanju je avtorica delila razmišljanje o kompetencah knjižničarjev v novi eri s prikazom svetovnih trendov, na primerih, ki so v porastu v visokošolskih knjižnicah, pri kolegih s sosednje Hrvaške in osebnim razmišljanjem o kompetencah, ki so pomembne ali še bodo za visokošolsko okolje.
V drugem vabljenem predavanju Od študija do kariere: razvijanje kompetenc in razmišljanja študentov glede kariere v visokošolskih knjižnicah sta prof. dr. Polona Vilar in izr. prof. dr. Tanja Merčun Kariž predstavili zanimive izsledke čisto nove raziskave med študenti bibliotekarstva o njihovih pogledih na karierne želje. Rezultati raziskave na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo prikazujejo vpliv na želje po karieri, percepcijo seznanjenosti z delom v različnih knjižnicah ali drugih inštitucijah, organizacijah in pogled na delo v različnih vrstah knjižnic. Avtorici ugotavljata, da so pri dojemanju študentov velike težave povezovanja teorije dela v (visokošolski) knjižnici, izpostavljata velik pomen prakse med študijem, potrebo po večji ponudbi mest v visokošolskih knjižnicah za opravljanje prakse in večjo promocijo podobe visokošolskega knjižničarja.
Tudi letošnje srečanje je bilo zasnovano v štirih sklopih, po uvodnem, plenarnem delu z vabljenima predavanjema, je sledila sekcija Kompetence in položaj visokošolskega knjižničarja. V sekciji je bilo pet prispevkov avtoric in avtorjev. Nataša Knap je predstavila kako so visokošolski knjižničarji vpeti v tri aktivnosti Narodne in univerzitetne knjižnice na poti knjižničarja skozi kariero; izobraževanja, bibliotekarski izpit in strokovni nazivi v knjižničarski dejavnosti. Ker imamo v slovenskem prostoru več javnih univerz, se karierna pot in karierno napredovanje kljub enotnemu plačnemu sistemu razlikuje. Stanje knjižničarjev, karierne možnosti ter potrebe sta na primeru Univerze v Mariboru predstavili mag. Dunja Legat in Sandra Kurnik Zupanič. Mag. Miro Pušnik se je v predstavitvi osredotočil na aktualne podatkovne skrbnike in potrebne kompetence, ki bodo nujne za področje odprte znanosti, tako za javne univerze, fakultete in zavode ter institute (že sodelujoče v projektu SPOZNAJ). Kako je pomemben splet različnih aktivnosti od sprejemanja novih sodelavcev, mentoriranja, razvoja kompetenc do razumevanja vlog sodelavcev v mozaiku visokošolske knjižnice so predstavili sodelavci Centralne ekonomske knjižnice Matic Bradač, Jure Brešar, Nika Čokl, Maja Krivec, Jana Logar, Martina Petan in Tomaž Ulčakar. V zadnji predstavitvi prve sekcije sta Leja Borovnjak in Ines Grlj nadaljevali temo z lanskega srečanja o plačnem sistemu in položaju visokošolskega knjižničarja znotraj plačne tabele, tokrat z analizo raziskave med visokošolskimi knjižničarji o zadovoljstvu z delom in posledično plačo ter nakazali potrebne aktivnosti v procesu prepoznavanja poklica visokošolskega knjižničarja, v samem visokošolskem prostoru in nasploh v slovenski javnosti.
Druga sekcija na strokovnem srečanju Karierni razvoj visokošolskih knjižničarjev je potekala drugače kot običajno. Moderatorka, mag. Mirjam Kotar, je celotni sklop preoblikovala v razpravni del, ki je z uvodnim delom zbrane seznanil o potrebnih kompetencah v novem, spremenjenem akademskem okolju, kot jih izpostavlja že ALA. V samem razpravnem delu pa so udeleženci odgovarjali in/ali izražali stališča s pomočjo orodja Mentimeter na različne teme o položaju knjižničarja in kompetencah. Odgovorom so sledile tudi razprave po skupinah iz občinstva.
Zadnji tematski sklop je bil tradicionalno naravnan s prispevki z Novostmi v visokošolskem knjižničarstvu. Letos so bile izpostavljene naslednje novosti: Ukrep 6.2 akcijski načrt za odprto znanost (mag. Miro Pušnik, CTK), Knjižnica 24/7: brez knjižničarja? Študija primera UP Univerzitetne knjižnice (izr. prof. dr. Jonatan Vinkler, UP FHŠ), Lokator gradiva v knjižnici s polkrožnim tlorisom (Nataša Godec, UL FDV), Priprava tečajnih gradiv v različici lahkega branja, prilagojeni za študente z ovirami na posameznih področjih učenja (Jana Kostelec in Iva Pavlica, UL FU), Organizacijski in programski vidik priprave International Erasmus+ BIP Staff Week Beyond Books: Shaping Academic Libraries for the Future (Jana Logar, UL EF) in »Dobili smo odločbo. In sedaj?« (Damjana Vovk, NUK). Z zadnjim prispevkom so visokošolske knjižnice dobile vpogled v razplet pravilnika o minimalnih pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Srečanje je osvetlilo, da je kariera knjižničarjev v visokošolskih knjižnicah še vedno dokaj statična, so pa izredno pomembne nove kompetence zaradi družbenih in tehnoloških sprememb v okolju. Prilagajanje kompetenc je ključnega pomena za nova področja dela, ki jim visokošolski knjižničarji že namenjajo veliko svojega časa, vsekakor bodo pa ostale ključne kompetence, ki so še vedno precej povezane s tradicionalnimi nalogami v knjižnicah. Zelo nas veseli, da udeleženci v evalvacijski anketi izkazujejo navdušenje nad strokovnim srečanjem, tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika. Srečanje je primer dobre prakse sodelovanja visokošolskih knjižničarjev na Univerzi v Ljubljani, ki s podporo Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani programsko-organizacijskemu odboru vsako letu dovoli pripravo aktualne vsebine, s čimer spodbuja združevanje knjižničarjev v slovenskem akademskem prostoru. Za izvedbeno organizacijo so zaslužni kolegi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se jim iskreno zahvaljujemo za gostoljubje.