Strokovne predstavitve založb: praksa, ki krepi knjižničarsko delo

Izvleček

Prispevek predstavlja pomen sprotnega spremljanja založniške produkcije za razvoj kakovostnih knjižničnih zbirk in učinkovito strokovno delo v knjižnicah. Na primeru strokovnih predstavitev knjižnih programov v Mestni knjižnici Ljubljana v letu 2025 je prikazano, kako neposreden stik z založniki in poznavanje uredniških usmeritev pripomoreta k bolj premišljenemu načrtovanju nabave. Poudarek je tudi na evalvaciji dogodkov, izpostavljenih potrebah knjižničarjev ter širšem pomenu tovrstnih srečanj za knjižnično stroko.

Ključne besede: založniška produkcija, knjižnične zbirke, nabava gradiva, strokovna predstavitev, sodelovanje z založniki, strokovno delo knjižničarjev, Mestna knjižnica Ljubljana, evalvacija dogodkov

Uvod

Zaposleni v knjižnicah morajo danes aktivno spremljati nove izdaje in smernice založništva, da lahko načrtujejo aktualne in relevantne knjižnične zbirke. Aktivno brskanje po katalogih založnikov, redno spremljanje obvestil o novih izdajah in udeležba na knjižnih sejmih ter strokovnih predstavitvah omogočajo knjižnicam pravočasno vključevanje novih naslovov in prilagajanje ponudbe spreminjajočim se potrebam lokalne skupnosti.

Redno posodabljanje z najnovejšim gradivom zagotavlja, da zbirka odraža trenutne informacijske in kulturne tokove ter bralne interese uporabnikov vseh starosti. Sveža in raznolika zbirka krepi bralno kulturo, saj omogoča dostop do najnovejših virov znanja in literature, hkrati pa skrbi za enakomerno zastopanost različnih področij in jezikovnih ravni. Tako lahko knjižnica kot javna služba učinkovito podpira izobraževanje, raziskovanje in osebni razvoj prebivalcev.

Neposredno sodelovanje knjižničarjev s predstavniki založb predstavlja pomembno dodano vrednost k razvoju knjižnične zbirke. Srečanja z založniki, avtorji in drugimi ustvarjalci omogočajo boljši vpogled v aktualne in prihajajoče založniške programe, vključno z napovedniki, promocijskimi gradivi ter informacijami, ki pogosto niso zajete v katalogu ali spletnih predstavitvah. Tak stik omogoča hiter in ciljan pregled vsebin, kar je še posebej dragoceno, ko knjižničarji sami gradiva ne morejo v celoti prebrati. Neposredne predstavitve pomagajo knjižničarjem pri presoji primernosti gradiva za posamezne ciljne skupine, omogočajo izmenjavo strokovnih mnenj in krepijo mrežo sodelovanja med deležniki v knjižnični in založniški sferi. Takšni stiki tudi utrjujejo vlogo knjižnic kot pomembnega sogovornika in aktivnega partnerja v širši knjižni skupnosti.

Slovenska zakonodaja in strokovna priporočila dodatno poudarjajo pomembnost zaznavanja novih izdaj. V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018, str. 36) je med posebnimi kompetencami osebja izrecno navedeno tudi »poznavanje tekoče založniške produkcije knjižnega gradiva«. To pomeni, da se od knjižničarjev pričakuje redno spremljanje založniških novosti kot del njihove strokovne usposobljenosti. Na mednarodni ravni pa Manifest o splošnih knjižnicah (IFLA/UNESCO, 2022) poudarja, da morajo zbirke odražati aktualno družbeno dogajanje in razvoj – torej vključevati aktualne vsebine in formate. Skladno s temi smernicami sledenje novim izdajam in aktivno sodelovanje z založniki ni zgolj dopolnilna dejavnost, ampak temelj strokovne prakse, ki zagotavlja sodobnost, raznovrstnost in kakovost knjižnične zbirke.

Spremljanje založniške produkcije kot del strokovne prakse knjižnic

Pomembnost spremljanja knjižnih novosti in dialoga z založniki v praksi uresničujemo tudi v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), kjer smo februarja in marca 2025 že šestič zapored organizirali strokovna srečanja z založniki, namenjena seznanjanju z uredniškimi smernicami in prihajajočo produkcijo. Zaposleni v knjižnicah so se dogodkov udeležili z namenom, da pridobijo informacije, ki so ključne za pravočasno in premišljeno načrtovanje nabave, oblikovanje kakovostnih zbirk ter informiranje uporabnikov o aktualnih izdajah.

Začetki tovrstnih predstavitev segajo v leto 2019, ko smo prvič vzpostavili sodelovanje z eno izmed distribucijskih hiš. Zaradi pozitivnih odzivov smo leta 2023 vsebine razširili in oblikovali model treh srečanj letno, kar omogoča bolj celovit pregled nad založniškimi programi. Časovna umestitev predstavitev v pomladne mesece se je izkazala kot zelo smiselna, saj se takrat v številnih knjižnicah oblikujejo programski in nabavni načrti za tekoče leto. Jesenski Slovenski knjižni sejem ima sicer pomembno vlogo, a v času njegove izvedbe je večina odločitev o nabavi že sprejeta.

Strokovna srečanja ne predstavljajo dragocene priložnosti zgolj za knjižničarje, temveč tudi za založnike. Predstavniki številnih založb poudarjajo, da jim ta oblika neposredne predstavitve omogoča bolj ciljno usmerjeno in osebno nagovarjanje knjižničnega osebja, kar je še posebej pomembno v času zmanjšane medijske vidnosti novih knjig. Manjšim založbam pa dogodek pogosto nadomešča lastne promocijske dogodke, ki jih zaradi omejenih sredstev težje izvajajo. Tako se vzpostavlja dvosmerna strokovna izmenjava, ki koristi vsem vključenim deležnikom.

Utrjeno sodelovanje med knjižnicami in založniki se je v letu 2025 odrazilo v treh strokovnih srečanjih, ki so knjižničarjem omogočila poglobljen vpogled v vsebinske usmeritve in uredniške smernice za tekoče leto. Predstavitve so razkrile žanrsko raznoliko produkcijo, vsebinsko profilirane zbirke in številne posebnosti posameznih programov.

Poleg informacij o konkretnih izdajah so predstavitve ponudile tudi širši vpogled v uredniške usmeritve in vsebinske poudarke založb. Iz raznolikosti programov je bilo mogoče razbrati določene trende, ki bodo zaznamovali slovensko knjižno produkcijo v letu 2025.

Založbe so izpostavile širok spekter žanrov – od sodobnega slovenskega in prevodnega leposlovja, mladinske in otroške literature, esejistike in humanistike, do risoromanov, priročnikov za osebno rast in zdravje ter stvarnih stripov. Med posebnimi poudarki so bile tudi nove zbirke, prenovljeni uredniški koncepti in projekti, ki združujejo knjigo z drugimi umetniškimi oblikami. V ospredju so bili kakovostni literarni programi, ki se vsebinsko odzivajo na aktualna vprašanja in družbene izzive, obenem pa ponujajo premišljeno oblikovane knjižne izdelke za različne ciljne skupine.

V nadaljevanju podajamo pregled konkretnih programskih poudarkov in žanrov, ki so jih založbe predstavile v okviru strokovnih srečanj:

• Med žanri so bile najpogosteje zastopane leposlovne izdaje – tako sodobni romani slovenskih avtorjev kot prevodna dela iz svetovne književnosti. Posebna pozornost je bila namenjena tudi poeziji, esejistiki in delom, ki presegajo žanrske okvire.
• Priročniki za osebno rast in zdravje ostajajo med najbolj izpostavljenimi zvrstmi. Ti naslovi nagovarjajo širok krog bralcev s temami od duhovne rasti in psihološke stabilnosti do prehrane in telesnega zdravja.
• Otroška in mladinska književnost prav tako zavzema pomembno mesto. Predstavljena so bila dela od slikanic, različnih serij in poučnih knjig do zbirk določevalnih ključev.
• Na področju stripov in risoromanov je pri nas ena specializirana založba, v program pa jih vključujejo tudi druge založbe.
• Na področju fantastike in znanstvene fantastike je bilo predstavljenih več naslovov, dva tudi s podporo Javne agencije za knjigo.

Nadaljujemo s pregledom posebnih zbirk in projektov nekaterih založb:

• Založba Škrateljc je izstopala z inovativnim programom, ki združuje knjige, doživetja, kulturno dediščino in gledališke uprizoritve. Predstavili so projekt Srečkonstrip, ki napoveduje stripovsko in gledališko interpretacijo poezije Srečka Kosovela ob Kosovelovem letu 2026.
• Pri založbi UMco sta med predstavitvijo predvsem neleposlovne literature nastopila dva avtorja, ki sta svoje delo predstavila neposredno: Irena Štaudohar (esej Globoko v gozdu) in Vladimir Habjan (Na samostnih poteh).
• Beletrina je ob osrednji zbirki predstavila dve novi: Žametna Beletrina s trendovskimi naslovi za širšo publiko ter Literature sveta, namenjeno prevodnim delom sodobnih avtorjev z vsega sveta.
• Mladinska knjiga je predstavila aktivnosti ob 80-letnici delovanja. Novost v programu je zbirka Živi klasiki s prenovljenimi prevodi in ilustracijami, primerljiva s formatom Penguin Classics. Ob tem je predstavila tudi redni program priročnikov, pri katerem so novost stvarni stripi in športne biografije.
• VigeVageKnjige ostaja osrednja založba za risoroman na slovenskem trgu in je bila med najbolj cenjenimi izvajalci po mnenju udeležencev.
• Malinc je edina založba usmerjena v literaturo iz španskega govornega področja in promovira tudi slovenske avtorje prek spletnega portala literaturaeslovena.org. Njihove izdaje so večinoma oblikovane z mislijo na bralce z disleksijo.
• Pri Cankarjevi založbi so izstopale izbrane domače avtorice, izvirna poezija, eseji, intervjuji, bralna znamenja in projekti s področij zgodovine in kulture Slovencev.
• Založba Goga je bila osredotočena na sodobno leposlovje in povezovanje z avtorji – svoj kriminalni roman je predstavila Maja Jelušič.
• Tudi založba */cf. je predstavila strukturiran program humanistike in družboslovja z znanimi zbirkami, usmerjenimi v esejistiko, avtobiografije in prevodno znanstveno literaturo.

Druge založbe (Chiara, Hart, Litera, Miš, Primus, Sanje, Učila International) so predstavile premišljeno zasnovane in v veliki večini kakovostne programe, kljub temu, da niso izpostavile izrazitih novosti ali novih projektov.

Evalvacija

Splošno zadovoljstvo udeležencev
Po zaključku srečanj smo udeležencem posredovali evalvacijski vprašalnik z namenom pridobiti povratne informacije o zadovoljstvu, uporabnosti znanja ter njihovih pričakovanjih in potrebah. Zbiranje odgovorov je potekalo v treh delih: med 12. in 19. februarjem, med 5. in 12. marcem ter med 12. in 19. marcem 2025 s spletnim vprašalnikom pripravljenim z orodjem 1ka. Zbrali smo 41 odgovorov.

Splošno zadovoljstvo z izvedbo
Udeleženci so srečanja ocenili kot zelo uspešna, s povprečno oceno 4,4 od 5 (1 je bila najnižja ocena, 5 pa najvišja). Velika večina meni, da bo slišano lahko uporabila pri svojem delu.

Izstopajoči vidiki srečanj

• Kakovost in dinamičnost predstavitev z omembo zanimivih in zgoščenih vsebin, informacije od urednikov iz prve roke.
• Gostje, avtorji in govorniki, z omembo Renate in Sama Ruglja ter avtorjev knjig.
• Organizacija in izvedba, ki je podprla možnosti za stik z založniki in kolegi iz drugih knjižnic.

Neposredne koristi za prakso

• Pregled knjižne produkcije, ki podpira pregledno načrtovanje nakupa gradiva.
• Neposreden stik z založniki in možnost postavljanja vprašanj, kar je udeležencem omogočilo bolj poglobljen pogovor o knjigah in programih.
• Čas izvedbe spomladi, ko se delajo letni načrti nakupa.

Predlogi in pričakovanja za prihodnost
Evalvacija je razkrila tudi določene potrebe, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih dogodkov:

• Tematska razvrstitev: Posamezni udeleženci so predlagali predstavitve po sklopih (npr. splošno, otroško, strokovno).
• Želja po nadaljevanju dogodkov: Več predlogov je bilo, da predstavitve ostanejo v programu izobraževanj Učnega centra MKL.
• Sodelovanje širšega kroga: udeleženci si želijo, da bi k sodelovanju pritegnili še druge založnike.

Podatki o udeležbi

V letu 2025 se je predstavitev udeležilo 158 udeležencev. V nadaljevanju je predstavljena primerjava udeležbe v prejšnjih letih.

Udeležba 2019–2025

Leta 2021 in 2022 smo izvedli le po eno srečanje na leto, kasneje pa po tri na leto, kar se odraža na številu udeležencev po posameznih letih. V grafu so prikazani seštevki udeležencev na vseh izobraževanjih za posamezno leto, posamezni udeleženec je v primeru, da se je udeležil več izobraževanj, zabeležen večkrat. V letu 2020 predstavitve nismo izvedli zaradi pandemije covid-19. Število udeležencev počasi, a vztrajno raste.

Udeležba po vrsti knjižnic v letu 2025

Največ udeležencev predstavitev je zaposlenih v splošnih knjižnicah.

Dostopnost vsebin

Predstavitve že nekaj let snemamo, da si jih lahko ogledajo tudi tisti, ki se zaradi kadrovskih ali drugih razlogov ne morejo udeležiti predstavitev. Posnetki letošnjih predstavitev so objavljeni na spletnem portalu YouTube kanala Mestne knjižnice Ljubljana, vabljeni k ogledu. Seznam ostalih posnetkov izobraževanj Učnega centra najdete na naši spletni strani.

Zaključek

Srečanja so omogočila neposreden stik z založniki, uredniki in avtorji, poglobljeno predstavitev knjižnih programov ter vpogled v raznolikost in namen posameznih izdaj. Z vidika vsakodnevnega strokovnega dela v knjižnicah so bile informacije, pridobljene na srečanjih, ocenjene kot neposredno uporabne v praksi, tako na področju nabave, katalogizacije kot tudi svetovanja uporabnikom. Predstavitve založb so dokazale, da so njihovi programi za leto 2025 zelo raznoliki, kakovostni in v nekaterih primerih inovativni. Žanrska prepletanja, poudarek na domačih avtorjih, skrb za ranljive bralce ter združevanje literature z drugimi umetniškimi ali izobraževalnimi oblikami odražajo sodobne potrebe bralne kulture.

Glede prihodnjih načrtov za organizacijo strokovnih srečanj ne predvidevamo večjih sprememb v strukturi ali časovnem okvirju dogodkov. Trenutni model treh srečanj na pomlad v kombinaciji z obsežnim pregledom založniške produkcije se je izkazal kot učinkovit in dobro prilagojen potrebam knjižničarjev ter založnikov. Stabilna forma omogoča primerljivost podatkov skozi čas, zagotavlja kontinuiteto strokovne izmenjave in hkrati ohranja visoko kakovost izvedbe brez dodatnih obremenitev organizacijskih virov.

Vabljeni, da nam na elektronski naslov ucni.center@mklj.si predlagate, katero založbo naj vključimo v program v prihodnjih letih.

Viri in literatura

IFLA/UNESCO (2022). Public Library Manifesto. https://repository.ifla.org/server/api/core/bitstreams/d414c76e-17ef-4581-9c0f-cc6e250a2743/content

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: za obdobje 2018–2028. (2018). Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, str. 36.