Strokovna ekskurzija tim-a osrednjih območnih knjižnic na Nizozemsko
Nacionalna koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic (dalje OOK), Polonca Kavčič, je v sodelovanju z direktorico Mestne knjižnice Kranj, Majo Vunšek, v tednu od 6. do 10. oktobra 2024 organizirala strokovno ekskurzijo in izobraževanje na Nizozemskem. Udeleženci strokovne ekskurzije so bili nekateri člani tima OOK, tj. direktorji in koordinatorji osmih OOK (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Celje, Osrednja knjižnica Srečka Viharja Koper), predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ter nekateri drugi zaposleni, ki se v omenjenih knjižnicah ukvarjamo z vsebinami posebnih nalog OOK.
Strokovna ekskurzija je bila zasnovana z namenom pridobivanja vpogleda v inovativne prakse nizozemskega knjižničarstva. Glavni cilj ekskurzije je bil okrepiti strokovno znanje in navdihniti udeležence za uvajanje naprednih praks v slovenske knjižnice. Program je obsegal obiske izbranih knjižnic in kulturnih centrov, srečanja z vodilnimi strokovnjaki ter razprave o prihodnosti knjižničarstva po svetu. Ekskurzija je bila hkrati tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja med slovenskimi in nizozemskimi strokovnjaki.
Že v nedeljo popoldne, kmalu po prihodu na letališče Amsterdam Schiphol, je bil na vrsti ogled Openbare Bibliotheek Amsterdam (OBA). Amsterdamska čitalnica in knjižnica sta svoja vrata sicer odprli že leta 1919, danes pa OBA slovi predvsem po svoji osrednji lokaciji, ki so jo otvorili leta 2007. Glavna stavba amsterdamske splošne knjižnice se tako nahaja v bližini glavne železniške postaje in predstavlja pomembno kulturno središče. Knjižnica s sedmimi nadstropji se lahko pohvali z moderno arhitekturo in sodobno zasnovo – poleg modernih prostorov in čitalnic imajo v knjižnici tudi gledališče, kavarno in restavracijo s teraso. Klasično knjižnično ponudbo združujejo z inovativnimi digitalnimi rešitvami in raznolikimi kulturnimi programi. OBA s svojimi podružnicami zagotavlja gostoljubne in vsem dostopne prostore, razmišljajo pa tudi o storitvah prihodnosti. Pripravili so nam predstavitev inovacijskega programa OBA Next. Otvoritev ikonične zgradbe na 8.000 kvadratnih metrih (Kraaiennest, na jugovzhodu Amsterdama) je načrtovana za leto 2030, predstavljala pa naj bi prostor za učenje in razvoj tehnologij ter knjižničnih inovacij. Ambicija je predvsem pomagati prebivalcem razvijati nova tehnološka znanja in spretnosti, pri čemer pa knjige (na naše presenečenje) niso ravno v ospredju. T. i. knjižnica prihodnosti namreč želi preseči osnovno poslanstvo knjižnic in se osredotočiti na povezovanje inovativnih tehnologij kot so umetna inteligenca, virtualna resničnost ipd.
Zunanjost Openbare Bibliotheek Amsterdam – OBA (foto: Manca Štefe)
Eden izmed oddelkov v Openbare Bibliotheek Amsterdam – OBA (foto: Manca Štefe)
Naslednji dan smo začeli z ogledom Koninklijke Bibliotheek (KB) – nacionalne knjižnice Nizozemske v Haagu. Knjižnica si od njene ustanovitve leta 1798 prizadeva zbrati čim več publikacij, napisanih na Nizozemskem ali o Nizozemski. Skladišče v Haagu hrani več kot 120 kilometrov pisne dediščine, veliko gradiva pa je na voljo tudi v digitalni obliki.
Pred Nacionalno knjižnico Nizozemske v Haagu (foto: Manca Štefe)
Poleg ogleda knjižnice smo imeli priložnost prisluhniti in poklepetati z Erikom Boekesteijnom, nizozemskim bibliotekarjem, inovatorjem in mednarodno priznanim strokovnjakom na področju knjižničarstva. Njegove izkušnje z različnimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami po svetu ter pogled na prihodnost, tehnologijo in družbeno vlogo knjižnic v (digitalnem) svetu so navdihujoče. Prav Erik Boekesteijn je bil za nas ključna oseba – program je pripravil glede na naše želje in potrebe ter k sodelovanju pritegnil številne zanimive sogovornike.
Pogovor z Erikom Boekesteijnom v nizozemski nacionalni knjižnici (foto: Manca Štefe)
Prisluhnili smo predavanju Helme Bovens z naslovom Proposition management & design thinking KB. Program Design Thinking se osredotoča na uporabnike in temelji predvsem na sodelovanju in eksperimentiranju. S posebno metodo želijo knjižnicam omogočiti lažje razumevanje potreb uporabnikov – na ta način v knjižnicah ustvarijo in vpeljujejo nove, v prihodnost usmerjene storitve. Potrebno je razumevanje oz. zadovoljitev specifičnih potreb uporabnikov knjižnice (izvedba raziskav, empatija) in sodelovanje različnih strokovnjakov (knjižničarji, oblikovalci, uporabniki, drugi strokovnjaki). Osredotočajo se tudi na testiranje rešitev, saj na podlagi povratnih informacij izvedejo potrebne prilagoditve in izboljšave. Metoda Design Thinking predstavlja odziv na specifične kulturne in družbene izzive, z njeno uporabo pa so v Narodni knjižnici Nizozemske razvili že številne inovativne projekte (digitalne storitve, vključevanje različnih uporabniških skupin, boljše uporabniške izkušnje idr).
Pot nas je naprej vodila v Nootdorp do kulturnega centra Cultura & Zo. Center predstavlja kulturno in družbeno srce kraja, saj je prostor namenjen medsebojnemu spoznavanju in predvsem sodelovanju (med prebivalci in organizacijami). Posebej poudarjajo pomen lokalnega sodelovanja, ker prostor omogoča srečevanje različnih skupin in posameznikov, ki si delijo podobne interese. Ne gre le za knjižnico in gledališče – tu se ustvarja mreža, ki prispeva h kakovosti življenja in blaginje prebivalcev regije. V Cultura & Zo vsak lahko razvija svoje talente, uživa v umetnosti ali se zgolj srečuje z ljudmi.
Predstavitev vizije kulturnega centra Cultura & Zo (foto: Manca Štefe)
Del strategije za vključevanje skupnosti in spodbujanje aktivnega državljanstva so tudi različni programi za prostovoljce. Vključujejo jih v različne aktivnosti, sodelujejo lahko pri kulturnih in izobraževalnih dogodkih, delavnicah, umetniških projektih in podobno. Za vodenje oz. koordiniranje tovrstnih dejavnosti trenutno skrbi Aleksandra Pavlović, ki nam je predstavila tudi svojo navdihujočo osebno zgodbo. Pred petimi se je namreč iz Srbije zaradi moževe nove zaposlitve skupaj s še tremi otroki preselila na Nizozemsko. Vztrajno je iskala svoj prostor v novi skupnosti in našla zatočišče prav v kulturnem centru Cultura & Zo, kjer je sprva sodelovala kot prostovoljka, danes pa kot ena redno zaposlenih pomembno pripeva pri uresničevanju programov.
Z Aleksandro Pavlović med ogledom otroškega oddelka v kulturnem centru Cultura & Zo (foto: Manca Štefe)
Naša zadnja lokacija tega dne je bil Delft, kjer smo si ogledali Knjižnico DOK in Univerzitetno knjižnico Tehniške univerze (TU Delft Library). Tudi v inovativni splošni knjižnici DOK nas je navdušila mreža prostovoljcev – poleg 70-ih zaposlenih v knjižnici namreč deluje še okoli 200 prostovoljcev. Knjižnica je priljubljen prostor za lokalno skupnost, saj se osredotoča na dostopnost za vse starostne in družbene skupine. Da bi knjižnico še bolj povezali z lokalno skupnostjo, sodelujejo z lokalnimi šolami, kulturnimi organizacijami in podjetji. Ponujajo programe za otroke, najstnike, odrasle in starejše, pa tudi programe za integracijo priseljencev in pomoč pri učenju nizozemskega jezika. DOK je zasnovan kot sodoben prostor z udobnimi kotički za branje, moderno opremo in uporabo naprednih tehnologij.
Udeleženci ekskurzije pred Knjižnico DOK (foto: Maja Vunšek)
Zgradba TU Delft Library pa je posebna že od daleč, saj navduši s svojo moderno arhitekturo in inovativno zasnovo. Ena glavnih značilnosti je streha v obliki zelenega hriba, ki obiskovalcem omogoča, da se po njej sprehodijo, pomaga pa tudi pri naravni izolaciji zgradbe. Tu je še velik jekleni stožec, ki simbolizira znanje in tehnologijo ter posebni notranji odprti prostori. Alice Bodanzky nam je predstavila projekt Collection Wall, ki uporabnikom na interaktiven način predstavlja digitalne vsebine knjižnice. S projektom knjižnica želi pokazati, kako lahko nove tehnologije izboljšajo izkušnjo obiskovalcev in jih spodbudijo k bolj dinamičnemu raziskovanju.
Vhod v TU Delft Library (foto: Manca Štefe)
Notranji prostori TU Delft Library (foto: Manca Štefe)(foto: Manca Štefe)
Torek je bil rezerviran za Tilburg in impresivni LocHal. Gre za večkrat nagrajeno kulturno središče, ki poleg knjižnice ponuja še prireditvene in delovne prostore, različne laboratorije, restavracijo itd. in deluje kot prostor za inovacije, druženje in razvoj skupnosti v sodobnem, odprtem okolju. Njegova posebnost je v arhitekturi in zgodovinskem ozadju, saj se nahaja v nekdanji lokomotivski remizi Nizozemskih državnih železnic. Sodoben večnamenski prostor je svoja vrata odprl leta 2019, ohranili pa so nekatere industrijske značilnosti kot so visoki stropi in jeklene konstrukcije. Celoten prostor je prilagodljiv in ga je za potrebe različnih aktivnosti in dejavnosti možno pregraditi z velikimi premičnimi zvočnimi zavesami, s katerimi ohranjajo spomin na lokalno tekstilno kulturno dediščino. Tudi v LocHalu je zaznati velik poudarek na sodelovanju (med študenti, raziskovalci, podjetniki, lokalnimi prebivalci) in odprtosti ter dostopnosti za vse obiskovalce.
V notranjosti LocHal-a (foto: Manca Štefe)
Poleg ogleda knjižnice smo poslušali še dve zanimivi predavanji. O postopku izgradnje, pridobivanju financerjev, porabi sredstev in kadrovanju nam je marsikaj zanimivega povedal Peter Kok, direktor fundacije Bibliotheek Midden-Brabant, ki vodi tudi knjižnico LocHal. Pod njegovim vodstvom je LocHal postal dinamično središče za skupnost in bil leta 2020 imenovan za najboljšo knjižnico na Nizozemskem. Knjižnica je primer prostora, kjer se vsi obiskovalci počutijo dobrodošlo, sprejeto in domače. Da bi se čim bolj približali ljudem, so prilagodili obratovalni čas knjižnice, ki bistveno odstopa od običajnega. Zanimiv je tudi koncept pokritosti informacijskih mest, saj je v dopoldanskem času knjižnica izrazito samopostrežna s podporo prostovoljcev, v popoldanskem času pa so uporabnikom na voljo tudi zaposleni. Biti prostovoljec v LocHalu je privilegij, čast, poslanstvo, zato jih imajo približno 200.
Aat Vos je nizozemski arhitekt in oblikovalec, specializiran za preoblikovanje javnih prostorov kot so prav knjižnice in kulturni centri. Njegov pristop temelji na konceptu t. i. tretjih prostorov – prostorov, kjer se ljudje lahko srečujejo, učijo, raziskujejo in sodelujejo. Pogovor je tekel o tem, kako so lahko sodobne knjižnice in javni prostori ključni za krepitev (lokalne) skupnosti in socialne vključenosti.
Zadnji dan pa smo preživeli v Bibliotheek Utrecht (Knjižnica Neude), ki se nahaja v prostorih nekdanje pošte. Tudi ta knjižnica je bila zasnovana z namenom, da obiskovalcem ponudi udoben in dostopen prostor. Gre za primer nadgradnje arhitekturne dediščine s sodobnimi namenskimi prostori. Knjižnica je pomembno kulturno središče v mestu, ki nudi široko paleto storitev, od izposoje knjig do organizacije različnih dogodkov in delavnic, predstavlja pa tudi prostor za sodobno umetnost z občasnimi razstavami in stalno razstavo načrtno izdelanih in premišljeno umeščenih umetnin. Glede na zelo izrazito arhitekturo pa stavba ne daje občutka domačnosti.
Barvita inštalacija nad vhodom v Knjižnico Neude, s katero želijo privabiti obiskovalce (foto: Manca Štefe)
Notranjost bivšega poštnega urada, zdaj prostor Knjižnice Neude, Utrecht (foto: Manca Štefe)
Na tej lokaciji smo se seznanili tudi z Nizozemskim združenjem splošnih knjižnic (VOB – Vereniging van Openbare Bibliotheken). Zagovorništvo splošnih knjižnic na nacionalni ravni nam je predstavil Klaas Gommers, svetovalec združenja. VOB zastopa interese splošnih knjižnic in sodeluje z različnimi vladnimi, izobraževalnimi in kulturnimi institucijami. Knjižničarjem in drugim zaposlenim v knjižnicah nudijo strokovno pomoč, pomagajo pri razvoju dobrih praks in spodbujajo izmenjavo znanj med knjižničnimi strokovnjaki. Angažirani so tudi pri iskanju novih poti za razvoj knjižnic v digitalnem svetu. Združenje ima več zaposlenih, pri čemer vsak skrbi za določeno področje. Tovrstna podpora omogoča knjižnicam, da (p)ostanejo pomemben del družbe.
S pomanjkanjem primernega kadra v knjižnicah so se soočili tudi na Nizozemskem. Jannie van Vugt (vodja sekcije za izobraževanje zaposlenih, pod okriljem VOB) nam je pojasnila, s kakšnimi težavami so se v knjižničarskem sektorju soočali pred dvajsetimi leti. Med drugim jim je država ukinila fakulteto za bibliotekarstvo in vse druge oblike formalnega izobraževanja za knjižničarje. Zanimanje za tradicionalno bibliotekarsko izobraževanje se je namreč zmanjšalo, poklic se je vse bolj preoblikoval, spremenile so se izobraževalne potrebe, zgodila se je tudi reorganizacija visokošolskega sistema. Bistveno jim je pomagal leta 2015 sprejeti novi zakon o knjižničarstvu, ki je zagotovil temeljno podlago za novi koncept izobraževanja kadrov. Nastal je izobraževalni program Community Librarian. Jannie van Vugt nam je predstavila tudi permanentno izobraževanje knjižničarjev in vsebine, ki jim jih pripravljajo. Neprestano iščejo načine, kako povečati privlačnost poklica, kako sodelovati z izobraževalnimi institucijami in kako preverjati usposobljenost kadra. Pripravljajo različna strokovna usposabljanja, spletne tečaje in certificirane programe ter različne druge delavnice, ki so ključne za uspešno delo v knjižničnem okolju. Digitalizacija, nove tehnologije in spremenjene potrebe uporabnikov so povzročile, da se je težišče preusmerilo na širša področja informacijske znanosti in (kulturnega) menedžmenta. Knjižnice se osredotočajo na vključevanje novih tehnologij, vpeljavo inovativnih storitev, izboljšanje uporabniške izkušnje in ustvarjanje dinamičnih prostorov, zato so najbolj zaželeni kadri, ki s svojimi znanji in veščinami znajo odgovoriti na sodobne potrebe knjižnic (npr. strokovnjaki za digitalizacijo, informacijski strokovnjaki, vodje projektov, koordinatorji programov in dejavnosti, kulturni menedžerji itd.).
Na koncu smo se udeležili še delavnice z Irene Harmsen z naslovom Community Building. Predstavila nam je izobraževalni program zasnovan za knjižničarje in druge strokovnjake, ki delajo v knjižnicah. Pogovarjali smo se o načinih dela z (različnimi) skupnostmi in se seznanili, kako izboljšati veščine in znanja zaposlenih za tovrstno delo.
Če povzamemo: vsem knjižnicam, ki so nam prijazno odprla svoja vrata je bila skupna dostopnost, spodbujanje ustvarjalnosti, odprti, privlačni in funkcionalni večnamenski prostori, tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo in inovativnost. Ena izmed posebnosti nizozemskih splošnih knjižnic je prav gotovo vključevanje prostovoljcev, ki jih za izvajanje aktivnosti tudi sistematično izobražujejo. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju zaposlenih, kjer je poudarek na pridobivanju kompetenc in veščin, ki bodo ključne v prihodnosti. Redno preverjajo in analizirajo potrebe skupnosti, saj se prav od knjižnic pričakuje, da bodo soustvarjale programe in dejavnosti, ki bodo pomagale reševati probleme določenega območja. Ne bojijo se sprememb in posledično s tem povezanih renovacij in iskanja inovativnih rešitev. Pri tem je ključno sodelovanje vseh vpletenih akterjev in seveda podpora odločevalcev oz. financerjev. In še beseda ali dve o knjižnični zbirki. Zbirke so (glede na število prebivalcev) manjše kot pri nas, ključno vodilo je aktualnost. Za razvrščanje gradiva uporabljajo Deweyjevo decimalno klasifikacijo, pogosta je tudi uporaba piktogramov. Proces nabave gradiva je centraliziran, kar omogoča večjo učinkovitost, nižje stroške in širšo dostopnost gradiva za uporabnike. Za izbor, nabavo, obdelavo in distribucijo knjižničnega gradiva za nizozemske splošne knjižnice skrbi NDB Biblion.
Uporaba piktogramov na knjižničnem gradivu (foto: Manca Štefe)
Zadnji večer smo udeleženci ekskurzije posvetili analizi videnega in predstavitvi naših vtisov. Naše misli je strnila Dolores Jakac, koordinatorica za posebne naloge OOK v Osrednji knjižnici Srečka Viharja Koper, ki jih na tem mestu povzemam: »Po obisku knjižnic smo razpravljali o možnostih ustvarjanja privlačnih in funkcionalnih prostorov za učenje, ustvarjanje in druženje v našem okolju. Poudarili smo pomen knjižnice kot tretjega prostora, kjer vladata domačnost in sproščeno vzdušje. Navdihnile so nas inovativne rešitve iz nizozemskih knjižnic, ki jih želimo prenesti v lokalni prostor, ob zavedanju izzivov in odpora ob uvajanju sprememb. Ključno je prilagajanje potrebam skupnosti na podlagi analiz in povratnih informacij, knjižnica pa naj presega vlogo prostora za knjige ter postane prostor za ljudi in aktivnosti. Pri tem pričakujemo tudi podporo in jasne smernice na državni ravni«.
Na koncu smo si bili enotni: Nizozemska nas je navdušila! Sedaj pa novim zmagam naproti …