Strokovna ekskurzija na Reko
“Kar najbolje označuje to mesto, je ta živahnost,
ki vlada tako čez dan kot ob večerih in je veliko večja,
kot bi lahko pričakovali glede na razmerje prebivalstva.”
Anton Nemčić
Na sončen petek, 10. maja, smo k živahnosti na ulicah Reke doprinesli še bibliotekarji Sekcije za specialne knjižnice in Društva bibliotekarjev Maribor. Na peronih reške železniške postaje nas je toplo sprejela kolegica iz Društva bibliotekara Primorsko Goranske županije, dr. Dejana Golenko. Na poti v četrt Art kvart Benčić nismo dvomili, da bomo deležni vpogleda v bogato dediščino in vrvež tega mesta mnogoterih imen pa tudi zavidljive bibliotekarske tradicije.
Slika 1: Mestna knjižnica Reka (foto: Milena Repa)
V četrti kraljuje mogočna stavba Mestne knjižnice Reka, nekdanja tovarna predelave tobaka Rikard Benčić. Naš prvi cilj pa je bila bližnja »cukrarna«, palača rafinerije sladkorja z muzejem, ki predstavlja razgibano zgodovino obmorskega mesta sedmih vladavin. Od vojnega antičnega oporišča do močnega industrijskega središča, skrivnosti pridelovanja sladkorja v značilne stožce, zlate pijače – ruma, do osupljivih tehnoloških dosežkov iznajdljivih Rečanov pri proizvodnji papirja, jekla, prvega torpeda, prvih rentgenskih posnetkov. Navdušil nas je družbeni angažma delavk v tovarni tobaka davnega leta 1906 in vpogled v trenutna restavratorska dela. Posebno presenečenje je bila razstava »Nepoznani Klimt – ljubezen, smrt in ekstaza« z zgodnjimi deli Gustava Klimta, njegovega brata Ernsta in Franza Matscha, ki sicer krasijo strop reškega gledališča.
Slika 2: Stožci sladkorja v Muzeju Palača sladkorja (foto: Marija Lesjak Reichenberg)
Obisk Otroške hiše nas je napolnil s pristno otroško radostjo. Nekoč sušilnica tobačne tovarne prej omenjenih spretnih delavk, je danes mala tovarna igrivosti. Kulturni center, edinstven na Hrvaškem, z gostiteljicami štirimi institucijami, se je kljubovalno otvoril med pandemijo in je odtlej hiša, kjer kraljujejo otroci v svoji spontani ustvarjalnosti in igri. Prostori se vijejo ob dimniku navzgor, od kavarne, kinodvorane, galerije, prijetno mehke zelene sobe Gozd Striborova in, prav pomenljivo, na vrh do nadvse vabljive, pravljične otroške knjižnice Stribor s predanimi knjižničarji.
Slika 3: Soba Gozd Striborova (foto: Milena Repa)
Končno smo skozi vrata, ki spomnijo, da gre za nekdanji industrijski kompleks, vstopili v nov dom Mestne knjižnice Reka. Visoki stropi in ojačani jekleni stebri v zelo svetlih, odprtih dvoranskih prostorih vabijo k branju in vsakršnem ustvarjanju. Posebni kotički so namenjeni tudi raziskovanju glasbe, videa in elektronike. Kot je razložil direktor Niko Cvjetković, je cilj te najsodobnejše knjižnice na Hrvaškem knjižničarja čim bolj osvoboditi dela z gradivom, da se lahko toliko bolj posveča uporabniku. Obiskovalcem pa omogočiti in jim zaupati prosto uporabo knjižnice (to lahko denimo pomeni tudi vnos hrane in pijače v njene prostore).
Slika 4: Mestna knjižnica Reka (foto: Elkana Angelova)
Globlje v mestu označuje spominska plošča na stavbi, v stilu visoke renesanse, leto 1627 – začetek Univerzitetne knjižnice Reka. Takrat še knjižnica jezuitskega kolegija in gimnazije po skoraj 400 letih domuje v stavbi, zgrajeni leta 1887 za dekliško šolo. V prvem nadstropju se nahaja stalna razstava glagolice, ki si jo skupaj z ostalimi prostori knjižnice v drugem nadstropju lahko ogledamo tudi virtualno. Knjižnico v kratkem čaka obsežna energetska obnova.
Slika 5: Univerzitetna knjižnica Reka (foto: Milena Repa)
Druženje s kolegi bibliotekarji v prijetnem razpravljanju in spoznavanju novega ter ob dobri hrani in pijači nas je učilo pomena reške besede “bonkulović”, sladokustva – ceniti torej take trenutke, ki širijo obzorja pa tudi srca.
Slika 6: Pogled na morje (foto: Elkana Angelova)
Iskreno se zahvaljujemo srčnim gostiteljem, domiselnim organizatorjem in iskrivim sopotnikom na ekskurziji.