Storitev osebni knjižničar v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika: nagrajena storitev kompetenčnega centra za lahko branje

Izvleček
Kompetenčni center za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika že nekaj let aktivno izvaja storitev osebni knjižničar. Odločitev zanjo je nastala na podlagi analize okolja in izkušenj pri delu z ranljivimi uporabniki. Prilagoditve za uporabnike ranljivih ciljnih skupin so izvajane z namenom oblikovanja personalizirane storitve za vsakega uporabnika, ki to potrebuje. Uporabniku omogočajo prijaznejši prehod iz znanega v manj znano okolje, konkretno v okolje splošne knjižnice. Storitev je svojo vrednost izkazala s tem, da hkrati s funkcijo tako imenovane inkluzije (vključevanja) opravlja tudi funkcijo spodbujanja branja, omogoča kar najširšo dostopnost knjižničnih storitev in branja ter uresničuje pravico do informacij.

Ključne besede: storitev osebni knjižničar, ranljive ciljne skupine, lahko branje, inkluzija, vključevanje, kompetenčni center za lahko branje, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

Uvod
Koroška osrednja knjižnica kot splošna knjižnica želi omogočati dostopnost za vse skupine uporabnikov. Posebno skrb namenja ranljivim skupinam prebivalstva, uporabnikom lahkega branja in specializirane knjižnične zbirke, imenovane Berem zlahka. Ranljive skupine prebivalstva so skupine z večjim tveganjem za socialno izključenost in z neenakimi možnostmi (Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 2008). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 navaja naslednje ranljive skupine na področju pismenosti: revni, manj izobraženi odrasli, priseljenci, begunci, Romi, otroci in odrasli s posebnimi potrebami ipd. Kot navaja avtorica Gracin (2016) v članku Ranljive skupine in njihova integracija v družbi, so ranljive skupine zelo širok pojem in se zaradi trenutnega stanja v družbi lahko večajo in spreminjajo.

Uporabniki iz ranljivih ciljnih skupin, od nevrološko raznolikih do številnih tujcev, so pogosti obiskovalci Koroške osrednje knjižnice. V ožji in širši okolici so namreč različne ustanove, namenjene ljudem iz ranljivih ciljnih skupin, s katerimi knjižnica odlično sodeluje tako v smislu bralnega in digitalnega opismenjevanja ter zagotavljanja dostopa do informacij kot tudi kulturne in splošno inkluzivne podpore ranljivim skupinam uporabnikov. S številnimi prilagoditvami si prizadeva te skupine uporabnikov obdržati in po možnosti še povečati njihov obisk. Tovrstna prizadevanja Koroške osrednje knjižnice so v letu 2022 že dobila določeno priznanje s tem, ko je od komisije za kompetenčne centre pridobila naziv kompetenčni center za lahko branje. Kompetenčni centri so pri nas precejšnja novost, zato ne bo odveč definicija: »Kompetenčni centri skrbijo za poglobljeno poznavanje, razvoj in optimizacijo delovanja določenega področja ali storitve v mreži splošnih knjižnic na nacionalni ravni. Vpeljujejo nove skupne strokovne in razvojne rešitve z ustrezno usposobljenim kadrom in specializirano zbirko knjižničnega gradiva ter izobražujejo knjižnično osebje.« (Bon, M., et. al., 2021, str. 10).

Prispevek o delovanju kompetenčnega centra za lahko branje je bil objavljen v Knjižničarskih novicah, informacije o njem je mogoče najti tudi v prispevku na blogu COBISS in v lokalnem časopisu Ravenski razgledi.

Povezovanje z okolico
Obiski v okviru različnih ustanov, to so Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, Zavod Risa, Varstveno-delovni center, Dom starejših na Fari, osnovna šola s prilagojenim programom in tudi Ljudska univerza Ravne na Koroškem, so v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika redno organizirani. Takšni obiski so temelj za vzpostavljanje stika z uporabniki iz ranljivih skupin prebivalstva.

Slika 1: Skupinski obisk v časopisni bralnici kot prvi stik in osnova za sodelovanje s posamezniki (foto: arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Skupine obiskovalcev prav tako redno obiščejo razstave in prireditve, sodelujejo tudi v okviru različnih knjižničnih projektov, storitev in dejavnosti. Le nekaj teh uporabnikov je (že bilo) samostojno včlanjenih v knjižnico, ne da bi jih spodbujali mentorji, zaposleni v partnerskih ustanovah.

Prav na pobudo teh ustanov je nastal poseben seznam za bralce lahkega branja pri bralni znački za odrasle že leta 2013. Temu je sledila okrepljena posebna pozornost, namenjena raznolikemu gradivu za ranljive skupine uporabnikov. To gradivo je prilagojeno oblikovno (po splošnem videzu, prilagojene so celo ilustracije, je na različnih nosilcih – na primer zvočne knjige, kompleti gradiv za nadomestno in dopolnilno komunikacijo) ali vsebinsko in tudi na oba načina. Razvrščeno je v šest skupin po namenu oziroma prilagoditvi in postavljeno v posebni zbirki Berem zlahka, ki tako obsega gradivo v brajici, gradivo, prilagojeno osebam z disleksijo, gradivo v večjem tisku, v znakovnem jeziku in lahko branje. Gradivo v znakovnem jeziku je gradivo, prilagojeno za uporabnike z gluhoto in naglušnostjo, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku, lahko branje pa je namenjeno uporabnikom z ovirami pri razumevanju zapletenejših besedil kot posledici raznih poškodb, možganske kapi ali motenj v razvoju ter tudi kot posledici neznanja jezika – ali zaradi tujega maternega jezika ali zaradi slabše izobrazbe oziroma pismenosti.

Slika 2: Gradivo v zbirki Berem zlahka (foto: arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Gradivo v zbirki Berem zlahka je posebej označeno s piktogrami – celostna grafična podoba (s piktogrami, fonti pisave in barvami) je pripravljena v sodelovanju s poklicnim oblikovalcem in je na razpolago za splošno (brezplačno) uporabo; dosegljiva je na spletni strani Koroške osrednje knjižnice. Redno so izvajana bralna srečanja – v knjižnici ali ob obisku v partnerski ustanovi; skupine in posamezniki iz teh ustanov pa se vedno pogosteje udeležijo prireditev v knjižnici. Ob tem so prilagojene tudi prireditve – tako da so tematsko in intelektualno blizu na primer starejšim uporabnikom, priseljenskim družinam, uporabnikom z motnjami v duševnem razvoju, slabo slišečim oziroma gluhim ter slabovidnim uporabnikom. Prireditve so dostopnejše tudi z uporabo slušne zanke, s pripravo nastopajočih na občinstvo (na primer z uporabo preprostega jezika, pripravo projekcij … ) in z umestitvijo v prostore, dostopne z invalidskimi vozički. Prireditve, primerne za ranljive ciljne skupine, so pospremljene tudi z vabili v preprostejšem jeziku.

Proaktivno delovanje Koroške osrednje knjižnice
V zadnjem času narašča povpraševanje po lažje razumljivih informacijah, knjigah in publikacijah ter tudi po pomoči posebej usposobljenih knjižničarjev v vseh enotah Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. To povečano povpraševanje sovpada z dezinstitucionalizacijo CUDV. Inštitut za socialno varstvo RS opisuje dezinstitucionalizacijo kot proces, ki »temelji na spreminjanju pogleda družbe na osebe z različnimi nalepkami, pa tudi na vračanje dostojanstvenih in enakovrednih vlog v skupnosti«. Proces dezinstitucionalizacije tako vrača enakopravnost in spoštovanje osebam, ki prejemajo institucionalno oskrbo, in jim omogoča čim bolj neodvisno življenje ter vključevanje v skupnost s cenjenimi vlogami. Uporabniki se pri tem procesu iz večjega centra preselijo v manjše bivalne skupnosti in so enakomerno prisotni v različnih koroških krajih (pred tem so večinoma bivali le skupnem centru v Črni na Koroškem). Dezinstitucionalizacija (prav tam) prinaša tudi vzpostavitev skupnostnih služb, ki naj bi uporabnikom omogočile samostojno življenje v skupnosti s podporo po meri.

Slika 3: Uporabniki med izbiranjem gradiva v zbirki Berem zlahka (foto: arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Ob vključevanju v skupnost se pri uporabnikih, navajenih delovanja v skupinah, pojavi ovira pri samostojnem obisku ustanov, kot je na primer knjižnica. Pri tem jim lahko pomaga intenzivnejši osebni stik z zaposlenimi, v danem primeru s knjižničarji in z bibliotekarji. Popolnoma razumljiv in večini ljudi znan je strah pred neznanim in novim, tudi po poročanju uporabnikov in njihovih vzgojiteljev, učiteljev in drugih zaposlenih je kot težava pri uporabi knjižničnih storitev prepoznano nepoznavanje ponudbe, pravil in namena knjižnice ter pričakovanega obnašanja v različnih knjižničnih prostorih in situacijah. Odziv knjižnice na zaznavanje potreb po dostopnosti, vključevanju in premagovanju ovir v novih okoljih je bila vpeljava storitve osebni knjižničar. Ta je namenjena vsem, ki imajo težave pri dostopanju do knjižnice in informacij, pri vzpostavljanju socialnih stikov in/ali morda potrebujejo predvidljive situacije v določenem okolju.

Storitev osebni knjižničar
Storitev osebni knjižničar je knjižnica začela intenzivno izvajati leta 2021, po določenem obsegu dotlej pridobljenega znanja o prilagoditvah in podpori, ki jih nekateri uporabniki potrebujejo. Med temi prilagoditvami se je še zlasti izkazal osebni pristop. Skupine ob obisku omenjeno storitev spoznajo skupaj s preostalimi storitvami kompetenčnega centra za lahko branje. Storitev osebni knjižničar omogoča, da se uporabnik po predhodnem dogovoru v knjižnici sreča z že znanim knjižničarjem, ki mu lahko zaupa, ta knjižničar pa uporabnika bolje pozna in mu lahko kvalitetneje svetuje. Prav tako omogoča oseben stik uporabnika s knjižnico, uvajanje v uporabo knjižnice in njenih storitev z njemu prilagojenim tempom in na način, ki mu ustreza. Po želji in zmožnostih ga usposobi za samostojno uporabo knjižnice, uporabo računalnika, e-virov in raznih aplikacij ter seznani z možnostmi lahkega branja (v lahko branje prilagojene knjige, tudi e-knjige in zvočne knjige, strokovno gradivo, časopisi, revije, spletne strani, uradni dokumenti). Seznani ga tudi s prilagoditvami, ki jih omogoča računalnik (bralnik ekrana, povečave črk).

Sčasoma se uporabnik na določenega knjižničarja navadi, kar obema olajša odprt pogovor o posameznikovih potrebah in željah. Ob tem postopoma in spontano pridobi več informacij, kar izboljša njegovo splošno razumevanje delovanja knjižnice in obsega njene ponudbe. To uporabniku omogoča sproščeno in ugodno počutje v knjižnici, posledica česar so pogostejši obiski in uporaba knjižničnih storitev.

V iskanju prave mere prilagoditev
Ključno je počasno, nevsiljivo uvajanje posameznika v knjižnično okolje v obliki rednega stika z vnaprej določenim knjižničarjem. Ta stik se, kot že omenjeno, sprva vzpostavi z obiskom v spremstvu oziroma v skupinah. Pobudniki sodelovanja so včasih knjižničarji, pogosto pa pobuda pride z druge strani, torej od organizacij iz okolja, s katerimi knjižnica uspešno sodeluje. To sodelovanje močneje povezuje knjižnico s skupnostjo in nudi priložnost za širšo promocijo knjižničnih storitev in delovanja kompetenčnega centra za lahko branje. Proaktivno sodelovanje s posamezniki in vživljanje v njihove okoliščine omogočata določanje optimalne mere prilagoditev – tako za samozavest kot razvoj in ohranitev sposobnosti posameznika je dobro, da pri uporabi knjižnice in njenih storitev sodeluje kolikor mogoče samostojno.

Storitev osebni knjižničar lahko po dogovoru vključuje tudi personalizirano pomoč pri izbiri gradiva za izposojo, v določenih primerih pa tudi dostavo na dom ali v izbrani center, v katerem uporabnik prebiva. Ta storitev je poimenovana knjižnica na obisku in je za člane knjižnice brezplačna.

Vključevanje v delo knjižnice
Ena izmed možnosti pri storitvi osebni knjižničar je tudi vključevanje uporabnikov ranljivih ciljnih skupin v delovni proces knjižnice. Posamezniki se lahko v knjižnici dogovorijo za občasno opravljanje prostovoljnega dela. S tem krepijo samozavest in občutek enakopravnosti v družbi. Mentor je prostovoljcu vnaprej določen in poznan, za vključitev v delo se med seboj dogovarjata na osebni ravni. Prav tako mentor prostovoljca uvaja v delo postopoma in osebno prilagojeno (na primer v preprostejšem jeziku). Po podpisu dogovora, prirejenega v lahko branje, sodelovanje teče po vnaprej znani časovnici. V omenjeni dogovor je vključen tudi člen o varnosti pri delu. Delo je prilagojeno tako, da je prostovoljcu oziroma prostovoljki fizično in psihično ustrezno in čim bližje njegovim interesom, na primer lahko ureja zbirko lahkega branja, vlaga časopise, fotokopira, pomaga pri pripravi razstav, ima vlogo testnega bralca … Hkrati se mentor s prostovoljcem osebno dogovarja za morebitne spremembe v časovnici, če je odsoten, prostovoljca obvesti o nadaljnjih možnostih (da sodeluje z drugim poznanim knjižničarjem ali da sodelovanje takrat odpade oziroma se prestavi na drug termin).

Prostovoljec je sprva temeljito uveden v samostojno uporabo knjižnice, posebej intenzivno pa se v času svojega dela v knjižnici ukvarja z zbirko Berem zlahka. Zbirko dodobra spozna in jo zna uporabljati, nato zna sčasoma o vsaki skupini prilagojenega gradiva povedati nekaj osnovnih informacij. Tako lahko nastopi v vlogi »vodnika« po knjižnici ob obisku vrstnikov, morda sčasoma pridobi tudi samozavest, da predstavi zbirko neznanim ljudem. Prostovoljec je nepogrešljiv kot testni bralec besedil pri prirejanju v lahko branje. Tako so bili s pomočjo prostovoljcev v lahko branje prirejeni vpisnica, izjava o invalidnosti in dogovor o prostovoljskem delu, prav tako bo v sodelovanju z njimi kmalu pripravljena nova knjiga v lahkem branju. Načelo lahkega branja je namreč »Ne pišite za nas brez nas«.

Slika 4: Prostovoljka in mentorica sodelujeta pri vlaganju gradiva v zbirko Berem zlahka (foto: arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika)

Dostopnost informacij in knjižnice
Pomen izraza »dostopnost (knjižničnih storitev)« je zelo širok, zato se razne prilagoditve in posebne storitve kar množijo. Svet Evropske unije ima na primer na svoji spletni strani objavljen Evropski akt o dostopnosti, ki vključuje zahteve glede dostopnosti ključnih proizvodov in storitev, kot so dostopnost spletnih strani, računalnikov, elektronskih in komunikacijskih storitev, e-knjig, prav tako pa zahteva dostopnost podpornih storitev. Prav tako Konvencija o pravicah invalidov (2008) v 9. členu navaja širok nabor ukrepov za zagotavljanje enakovrednega dostopa »do fizičnega prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov, naprav in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo opravljajo v mestu in na podeželju«.

Storitev osebni knjižničar kaže statistično pomembno razliko v dostopnosti do informacij in gradiva za ranljive ciljne skupine. Ob začetku izvajanja dejavnosti (2021) je bilo na dom izposojenega gradiva v lahkem branju le 32 enot, storitev osebni knjižničar sta uporabljala dva uporabnika. V naslednjem letu (2022) je bilo na dom izposojenih 269 enot gradiva v lahkem branju, obrat gradiva v lahkem branju je bil tako skoraj petkraten. Storitev osebni knjižničar je leta 2022 uporabljalo deset uporabnikov. Leta 2023 je bilo izposojenih 319 enot gradiva v lahkem branju, storitev osebni knjižničar pa je uporabljalo 24 uporabnikov.

Hierarhija oviranosti in abilizem
Glede na sodobna stališča raznih strok, ki se ukvarjajo z osebami z oviranostjo, pa tako družbo kot knjižničarsko stroko čaka še veliko razmisleka in dela v smislu prilagajanja osebam z (doslej) »manj priznanimi« oviranostmi. V zvezi s tem bo potreben razmislek še o terminu hierarhija oviranosti. To je splošno in bolj ali manj nezavedno uporabljan koncept, ki obstaja zaradi nepoznavanja različnih oviranosti. O tem govorijo Melissa Ryan, ustanoviteljica vključujoče prostovoljske organizacije Positive Bridges, v prispevku Hierarchy of Disability, prav tako psihologinja Rachel Stewart v članku The “Really Disabled”: Disability Hierarchy in John Hockenberry’s ‘Moving Violations’, objavljenem v mednarodni reviji Review of Disability Studies, in Meriah Nichols, specializirana terapevtka za duševno zdravje, potrjena pri ameriški strokovni reviji Psychology Today, na svojem nagrajenem blogu Unpacking Disability. Čaka pa nas tudi soočenje s tako imenovanim abilizmom – idejo, ki izhaja iz predsodka, da je določena vrsta gibanja, zaznavanja ali izražanja »prava«, druga pa »napačna«. Abilizem (angl. ableism) Merriam-Webstrov angleško-angleški slovar razlaga kot »discrimination or prejudice against individuals with disabilities« ali v prevodu: diskriminacija ali predsodek pred posamezniki z oviranostmi. Priročnik projekta Simpl4All Naredimo učenje enostavno za vse navaja abilizem kot diskriminacijo in socialne predsodke do oseb z oviranostmi.

Oba navedena termina sta bila tudi v središču pozornosti nekaterih prispevkov na letošnji konferenci Leeds Disability Studies, saj v širšem smislu predstavljata diskriminacijski odnos do določenih skupin ljudi ali posameznikov, česar si v sodobni družbi ne bi smeli dovoliti.

Zaključek
Specializirana storitev osebni knjižničar pozitivno vpliva na enakopravno vključevanje vseh prebivalcev v neposredno okolje, na izboljšanje zavedanja skupnosti o tematiki, ki marsikomu ni blizu, pa tudi prispeva k samostojni uporabi knjižnice. Ne nazadnje pa – kar je za knjižnico najpomembnejša zaveza – omogoča informiranost kar najširšega obsega prebivalstva. Učinkovitost storitve se izraža v statističnih rezultatih obiska in izposoje, večji prepoznavnosti knjižnice v okolju in pomeni ključni dejavnik za povezovanje z ranljivimi skupinami uporabnikov. Iz navedenega je razvidno, da ima storitev osebni knjižničar pomemben vpliv na izboljšanje kakovosti knjižnične ponudbe, zato bi njena vpeljava v splošnih knjižnicah pomenila korak k profesionalnemu razvoju na nacionalni ravni. V prid temu govori tudi to, da je za opisano storitev Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika v letu 2023 prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.

Viri in literatura

Bon, M. (2023). Dan splošnih knjižnic. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/dan-in-teden-splosnih-knjiznic-ter-nagrajenci/

Bon, M., Likar, T., Malec, L. in Resman, S. (2021). Strokovna izhodišča za vzpostavitev kompetenčnih centrov. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NSKD/Drugi-dokumenti-in-gradiva/STROKOVNA-IZHODISCA-ZA-VZPOSTAVITEV-KOMPETENCNIH-CENTROV.pdf

Evropski akt o dostopnosti. (2019). Evropski svet. https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/accessibility-goods-services/#products%20services

Gracin, S. (2016). Ranljive skupine in njihova inkluzija v družbi. Izzivi prihodnosti, 1(3), 107–125. https://www.fos-unm.si/media/pdf/ip/ranljive_skupine_gracin_07.pdf

Dezinstitucionalizacija. (b. d.). Inštitut za socialno varstvo RS. https://di.irssv.si

Knapp, T., Haramija, D., Vagni, D. in Danielli, B. (2024). Naredimo učenje enostavno za vse: priročnik za uporabo enostavnega jezika. https://simpl4all.eu/wp-content/uploads/2024/06/SIMPL4ALL-IO1-Handbook_SL-1.pdf

Kos, J. (2023, 26. julij). Prvo leto delovanja kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici. Blog COBISS: poti do znanja. https://blog.cobiss.si/2023/07/26/prvo-leto-delovanja-kompetencnega-centra-za-lahko-branje-v-koroski-osrednji-knjiznici/

Mrđenović, B. (2023, 18. oktober). Delovanje kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/delovanje-kompetencnega-centra-za-lahko-branje-v-koroski-osrednji-knjiznici-dr-franca-susnika

Mrđenović, B., Makuc, P. (2022). Kompetenčni center za lahko branje. Ravenski razgledi, 23(26), 22.

Nichols, M. (2019, 2. april). Disability hierarchy is real and it’s holding us back. https://www.meriahnichols.com/disability-hierarchy/

Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. (2008). Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Ryan, M. (2023, 15. avgust). Hierarchy of disability [Blog prispevek]. LinkedIn. https://www.linkedin.com/pulse/hierarchy-disability-melissa-ryan-y2tdc

Stewart, R. (2014). The “really disabled”: Disability hierarchy in John Hockenberry’s Moving Violations. Review of Disability Studies: An International Journal, 1(2). https://www.rdsjournal.org/index.php/journal/article/view/397

Uršič, C., Batič, D. (ur.). (2008). Konvencija o pravicah invalidov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.