Starost ni ovira: najstarejše udeleženke iz Mestne knjižnice Ljubljana na mobilnosti Erasmus+

Izvleček
Dve bralni skupini iz Mestne knjižnice Ljubljana, Srečanje s knjigo za starejše iz knjižnice Otona Župančiča in Pogovor ob knjigi iz knjižnice Zalog, sta skupaj potovali na skupinsko mobilnost Erasmus+ v Donjo Stubico na Hrvaško, kjer ju je gostilo društvo Kajkaviana. To je bila prva priložnost za medsebojno povezovanje teh dveh skupin znotraj mreže MKL. Povprečna starost udeleženk je bila 76 let, kar pomeni, da je bila to najstarejša skupinska mobilnost, izvedena v programu Erasmus+ v MKL.

Ključne besede: mobilnost, Erasmus+, bralne skupine, Hrvaška, Donja Stubica, zgodovina, Mestna knjižnica Ljubljana (MKL)

Uvod
Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je nosilka akreditacije Erasmus+ za splošno izobraževanje odraslih, kar ji omogoča kontinuirano vključevanje v program Erasmus+ in izvajanje različnih mobilnosti. Tokratna skupinska mobilnost, peta po vrsti, je potekala v Donji Stubici na Hrvaškem v maju 2025 in je sprožila pomembna vprašanja o vključevanju starejših odraslih v mednarodne učne izkušnje.

Udeleženke, katerih povprečna starost je bila 76 let, so prihajale iz dveh dolgoletnih bralnih skupin: Srečanje s knjigo za starejše iz Knjižnice Otona Župančiča in Pogovor ob knjigi iz Knjižnice Zalog. Čeprav delujeta v okviru iste knjižnične mreže in se članice srečujejo že več kot 20 let, sta se skupini tokrat srečali prvič. Mobilnost je zato pomenila priložnost za sodelovanje in izmenjavo izkušenj tudi med enotami znotraj MKL.

Udeleženke so bile zaradi starosti in različnih socialnih okoliščin opredeljene kot osebe z manj priložnostmi, kar je v skladu z načeli skupinskih mobilnosti programa Erasmus+ (Erasmus+ Handbook, 2024). Spremljali so jih strokovni sodelavci MKL, odgovorni za izobraževalne in kulturne programe. Cilj mobilnosti je bil poglobiti razumevanje hrvaške kulturne dediščine, jezika in lokalnih tradicij, okrepiti jezikovne in socialne veščine udeleženk ter spodbuditi medkulturni dialog in evropsko povezovanje.

Hkrati se mobilnost umešča v širši družbeni in demografski kontekst, pri čemer imajo splošne knjižnice ključno vlogo pri obravnavanju izzivov starajoče se družbe, preprečevanju socialne izključenosti in spodbujanju aktivnega staranja. Nacionalne in evropske strategije poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja in medkulturnega povezovanja, zato tovrstne dejavnosti niso zgolj kulturna obogatitev, temveč strateški prispevek k družbeni koheziji.

Namen prispevka je predstaviti pripravo, izvedbo in evalvacijo mobilnosti, njene učinke na udeleženke ter pomen tovrstne izkušnje za knjižnično delo in vključevanje oseb z manj priložnostmi.

Priprave na mobilnost
Načrtovanje mobilnosti se je začelo konec leta 2024, ko so članice obeh bralnih skupin izrazile željo po krajši, dvodnevni izkušnji v tujini. Pri izbiri gostitelja smo se opirali na smernice v članku Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Zaradi bližine in obstoječih stikov smo za destinacijo izbrali Donjo Stubico na Hrvaškem, kjer deluje društvo Kajkaviana – partner, s katerim smo v okviru programa Erasmus+ že uspešno sodelovali.

Pobuda za združeno skupinsko mobilnost je nastala med sledenjem na delovnem mestu, ki sta ga v Donji Stubici opravili dve strokovni sodelavki MKL, voditeljici bralnih skupin. Ob obisku sta prepoznali potencial za vsebinsko bogato in logistično izvedljivo mobilnost, ki bi prvič povezala dve dolgoletni bralni skupini iz različnih enot MKL.

Mobilnost smo zasnovali kot t. i. »zeleno mobilnost« – za prevoz smo uporabili tri službena vozila, kar je zmanjšalo ogljični odtis in hkrati omogočilo večjo prilagodljivost potrebam udeleženk. Prizadevali smo si, da bi bile priprave na mobilnost čim bolj vključujoče, sooblikovane z uporabnicami in prilagojene njihovi starostni skupini.

Kot poudarja Šefman (2024), smo v pripravljalni fazi mobilnosti posebno pozornost namenili vključevanju vseh udeležencev v načrtovanje, poskrbeli za jasno in razumljivo komunikacijo, za dostopnost izobraževalnih vsebin ter program prilagodili starejši ciljni skupini. V skladu s priporočili (Zadravec in Plestenjak, 2024b, Erasmus+ Handbook, 2024) za pripravo skupinskih mobilnosti smo med drugim izvedli začetni uvodni sestanek in individualne pogovore. Skupaj smo pripravili tudi osebne učne knjižice, s katerimi so udeleženke spremljale svoje učenje, izkušnje in refleksijo na celotni mobilnosti. Vsebinsko smo jih pripravili tako, da so bile razumljive, grafično pregledne, spodbudne za pisanje in z večjo pisavo. Praksa sledi priporočilom o pomenu strukturiranih orodij za beleženje in spodbujanje samorefleksije v času mobilnosti (Šefman, 2024).

V pripravljalni fazi smo upoštevali tudi materialne okoliščine udeleženk. Eni izmed njih, ki si kovčka ni mogla privoščiti, smo iz sredstev Erasmus+ zagotovili kovček, kar ji je omogočilo enakovredno udeležbo. S tem smo zagotovili, da je bila mobilnost zares dostopna vsem vključenim, saj je za uspeh mobilnosti ključno predhodno prepoznavanje in odpravljanje praktičnih ovir za udeležbo (Zadravec in Plestenjak, 2024b). Takšno ukrepanje ponazarja priporočilo, da moramo odpraviti tudi manjše logistične ovire, saj lahko le-te bistveno vplivajo na dostopnost mobilnosti (Šefman, 2024).

Program mobilnosti
Dvodnevna mobilnost v Donji Stubici je udeleženkam ponudila raznolik program z aktivnostmi neformalnega in priložnostnega učenja, vključno z izkustvenimi dejavnostmi – pristop, ki ga priporoča tudi priročnik Erasmus+ (2024). Program je spodbujal medkulturno izmenjavo, vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo. Na vodenih ogledih in z izkustvenimi dejavnostmi so spoznavale, kako kulturna društva in zgodovinska mesta prispevajo k vseživljenjskemu učenju in družbeni vključenosti. V veliko oporo pri snovanju programa nam je bila prva skupinska mobilnost, ki so jo izvedli v MKL. Šlo je za prvo skupinsko mobilnost učečih se odraslih v MKL (bralna skupina Brati inu obstati), ki je s svojimi izkušnjami služila kot model za nadaljnje izvedbe (Zadravec in Plestenjak, 2024a).

Mobilnosti se je udeležilo deset članic obeh bralnih skupin in trije zaposleni iz MKL. Tako so se 13. maja 2025 skupaj odpeljali v Donjo Stubico, ki spada v krapinsko-zagorsko županijo in leži pod severnimi pobočji Medvednice (Zagrebačka gora), katere najvišji vrh (1030 m) se imenuje Sljeme. Od Zagreba je oddaljena 60 km.

Prvi dan: društvo Kajkaviana
Ob prihodu v društvo Kajkaviana v Donji Stubici sta udeležence pozdravili predsednica in sodelavka društva, ki sta predstavili njegovo poslanstvo, vlogo pri ohranjanju lokalne literarne in kulturne dediščine in zgodovine skupnosti ter delovanje društva. Sledil je ogled razstavnega gradiva ter pogovor o vlogi društva pri ohranjanju kajkavske kulturne in jezikovne dediščine.

Kajkaviana je društvo, ustanovljeno leta 1989, ki zbira in ohranja kajkavsko dediščino ter jo vključuje v sodobne izobraževalne prakse.

Ob našem obisku so nas gostiteljice popeljale po razstavi in predstavile, kako kulturno dediščino vključujejo v sodobne učne prakse. Posebej navdihujoče je bilo poudarjanje pomena narečij in spomina kot izhodišča za povezovanje generacij in spodbujanje lastne identitete.

Udeleženke so se ob tem srečanju spontano spominjale tudi svojih otroških let, jezika babic in svojih prvih bralnih izkušenj. Dogodek je močno prispeval k medkulturni in osebni refleksiji, ki je eden ključnih ciljev mobilnosti odraslih v programu Erasmus+.

Trenutno se v društvu ukvarjajo z več projekti, tudi mednarodnimi, ker pa so se po potresu leta 2020 zaradi poškodb gradu Stubički Golubovec preselili v nekdanjo vilo lekarnarja Fellerja, se njihovi kulturni programi imenujejo »Kultura na recept«. V okviru Kajkaviane deluje tudi bralni klub ČitKaj.

Kajkavščina je eno od treh glavnih hrvaških narečij, govori se predvsem v severozahodni Hrvaški in je po jezikovnih značilnostih najbližje slovenščini.

Kmečki upori in srečanje z bralno skupino ČitKaj
Pomemben del programa je bil namenjen spoznavanju zgodovine kmečkih uporov in razmisleku o aktivnem državljanstvu. Udeleženke so obiskale ključne točke, povezane z Matijo Gubcem in zgodovino kmečkih uporov, ter razmišljale o pomenu državljanske zavesti in skupnostne identitete. Vključena je bila tudi predstavitev Muzeja kmečkih uporov v prostorih Kajkaviane, ker se muzej trenutno prenavlja, z VR-delavnico, ki zgodovinske dogodke oživlja z digitalnim pripovedovanjem. Sledili so terenski ogledi Gubčevega spomenika in legendarne Gubčeve lipe, edine še žive priče upora. Obisk teh krajev spodbuja razmislek o pomenu aktivnega državljanstva v evropskem zgodovinskem kontekstu, kajti na stubiškem polju se je bila zaključna bitka kmečkega upora iz leta 1573, njen glavni junak je bil Matija Gubec.

Muzej kmečkih uporov je del konzorcija Muzeji hrvatskog Zagorja (Dvor Veliki Tabor, Galerija Antuna Augustinčića, Muzej Krapinskih neandertalaca, Muzej seljačkih buna, Muzej »Staro selo« Kumrovec). Odprli so ga v dvorcu družine Oršić leta 1973, ob 400-letnici kmečkega upora. Takrat so postavili tudi spomenik Matiju Gubcu, njegov avtor je kipar Antun Augustinčić.

Poseben poudarek dneva je bilo srečanje s hrvaško bralno skupino ČitKaj, s katero so udeleženke razpravljale o romanu Kmečki punt Avgusta Šenoe. To knjigo so izbrale namenom, da še bolje spoznajo zgodovino in okolico Donje Stubice. Šenoa natančno popisuje okoliščine, vzroke in potek kmečkih uporov na tem območju, kjer se je odvijala tudi zadnja bitka, v kateri so bili kmetje poraženi, voditelji pa grobo mučeni in usmrčeni. Pogovor o knjigi je bil zanimiv, gospe z obeh strani meje so spekle različne sladke in slane dobrote ter jih postregle. Razprava je razkrila tudi nekatere razlike v interpretaciji zgodovinskih dogodkov – medtem ko so slovenske udeleženke poudarjale povezave z uporniško tradicijo na Slovenskem, so hrvaške bralke več pozornosti namenile lokalnemu spominu in vlogi kraja v nacionalni zgodovini. Ta razlika je sprožila zanimiv dialog o tem, kako skupna zgodovina dobiva različne poudarke glede na nacionalni in lokalni kontekst. Ta dogodek je predstavljal vrhunec srečanja, saj je združeval literaturo, zgodovinski kontekst in osebne izkušnje – pomembne gradnike medkulturne izmenjave v neformalnem izobraževanju odraslih.

Dan se je zaključil s skupno večerjo in vpisovanjem vtisov v učne knjižice, kar je spodbudilo refleksijo, evalvacijo in utrjevanje učnih dosežkov.

Drugi dan: knjižnice, skupnost in kulturna dediščina
Drugi dan mobilnosti je bil namenjen vlogi knjižnic in muzejev pri krepitvi skupnostne vključenosti in neformalnega učenja ter ohranjanju regionalne identitete. Udeleženke so na vodenih ogledih in predstavitvah in med pogovori s knjižničnim ter muzejskim osebjem raziskovale, kako kulturne ustanove spodbujajo sodelovanje, medkulturno razumevanje in povezovanje različnih generacij.

Osrednja točka dneva je bil obisk gradu Veliki Tabor, enega najbolje ohranjenih srednjeveških gradov na Hrvaškem. Grad, ki so ga v 15. stoletju zgradili grofje Celjski, ima danes vlogo muzeja in kulturnega središča. V njem so urejene stalne zbirke, med drugim tudi zbirka, posvečena Veroniki Deseniški, ki je bila doma v vasi Desinić pod gradom.

Poleg zgodovinskih vsebin grad Veliki Tabor gosti številne kulturne dogodke in izobraževalne programe, namenjene različnim ciljnim skupinam. Zaposleni so udeleženkam predstavili, kako grad z različnimi oblikami interpretacije, zgodbami in trajnostnimi praksami prispeva k ohranjanju in sodobni predstavitvi regionalne kulturne dediščine.

Udeleženke so ob ogledu razpravljale o podobnostih s slovenskimi muzeji in knjižnicami, razmišljale o vlogi pripovedovanja zgodb v kulturnem posredovanju ter zapisale svoje vtise v učne knjižice. Tako so dejavnosti povezale z osebno izkušnjo učenja in skupinske refleksije – ključnima elementoma mobilnosti odraslih.

Knjižnice in muzeji so naklonjeni vključevanju in skupnosti
V Pregradi so udeleženke obiskale Mestno knjižnico Pregrada in Muzej v Pregradi, ki delujeta v stavbi stare šole v skupnem prostoru in sta člana istega konzorcija Erasmus+ kot društvo Kajkaviana. Predstavniki obeh ustanov so predstavili primere dobrih praks na področju branja, neformalnega izobraževanja odraslih in vključevanja ranljivih skupin, zlasti starejših. Posebno pozornost so namenili dostopnosti storitev, sodelovanju z lokalnimi društvi in vključevanju oseb z manj priložnostmi.

Knjižnica v Pregradi ponuja raznolik program dejavnosti: poleg izposoje tudi bralne dogodke, predavanja, razstave in medgeneracijske delavnice. Muzej se osredotoča na lokalno zgodovino s tremi stalnimi razstavami – lekarniško, numizmatično in premogovniško zbirko. Direktor muzeja nas je vodil v kajkavskem jeziku, ki je bil udeleženkam blizu in je spodbudil pogovor o jezikovnih ter kulturnih podobnostih med regijama.

Obisk teh dveh ustanov je prikazal, kako lahko povezovanje knjižnic in muzejev v skupne prostore in programe okrepi kulturno ozaveščenost, sodelovanje in trajnostno upravljanje dediščine. Udeleženke so v učnih knjižicah zapisale primere, ki bi jih bilo mogoče prenesti tudi v slovenski prostor.

Program se je zaključil z obiskom muzeja na prostem Staro selo v Kumrovcu. Udeleženke so raziskovale podeželsko arhitekturo s konca 19. in začetka 20. stoletja ter si ogledale prikaze tradicionalnih obrti, značilnih za to obdobje. Sodelovale so tudi v interaktivnih izobraževalnih dejavnostih muzeja, osredotočenih na ljudsko izročilo in lokalno kulturno dediščino. Obisk je vključeval vpogled v sodelovanje muzeja s kulturno-umetniškimi društvi krapinsko-zagorske županije ter njegovo založniško dejavnost in ponudbo spominkov. Obisk Kumrovca je pokazal, da se lahko starejši odrasli največ naučijo skozi izkustveno gibanje, opazovanje in pogovor, saj so takšne dejavnosti zanje učinkovitejše od klasičnega pouka (Šefman, 2024; Erasmus+ Handbook, 2024).

Evalvacija mobilnosti in odzivi udeleženk
Svoja mnenja so izrazile v pogovorih s spremljevalci, pisno v učnih knjižicah in v končni evalvaciji, ki je bila izvedena v obliki kratkega vprašalnika in skupinskega pogovora. Na vprašanje, kaj jim je mobilnost dala za vsakdanje življenje, so udeleženke odgovorile, da izkušnjo razumejo predvsem kot priložnost za osebno rast in novo družabno mrežo. Analiza učnih knjižic je pokazala, da so se zapisi udeleženk skozi dneve razvijali od začetne negotovosti (o tem, ali bodo zmogle) k vse bolj reflektivnim razmišljanjem o kulturnih podobnostih in osebnem učenju. Večkrat se ponavlja tema »pripadnosti« – tako skupini kot širši evropski skupnosti.

Izpolnjevanje učnih knjižic ni potekalo individualno in naključno, temveč organizirano – udeleženke so jih dopolnjevale v skupini, praviloma med kosilom ali večerjo, po zaključku posamezne aktivnosti. Tak način je omogočil, da so svoje vtise zapisale sproti, ob svežem spominu, hkrati pa jim je zagotavljal pomoč spremljevalcev pri razumevanju vprašanj. Skupinsko izpolnjevanje se je izkazalo tudi za dodatno motivacijo, saj so udeleženke med seboj izmenjevale vtise in spodbude. Posebej so poudarile:

• odlično organizacijo in gostoljubnost hrvaških partnerjev,
• vsebinski program, ki je bil izobraževalen, a hkrati sproščen,
• kulturno dediščino in trajnostne pristope v muzejih in knjižnicah,
• dragoceno jezikovno izkušnjo ob komuniciranju v hrvaščini,
• čustveno povezanost z drugimi udeleženkami in lokalnim okoljem.

Nekaj izjav iz učnih knjižic:

• … vsako srečanje me obogati, dobila sem veliko zgodovinskih informacij, gostitelji so bili zelo gostoljubni.
• Program je bil odlično organiziran in izpeljan, veliko aktivnosti, a tudi čas za medsebojno druženje ob klepetu in izmenjavi mnenj.
• Všeč mi je bilo spoznavanje ljudi v lokalnem okolju.
• Spoznali smo preteklost in aktualno delovanje okolja, vodenja na vseh lokacijah so bila profesionalna, zanimiva, srečanja zanimiva.
• Spoznala sem pokrajino in muzeje, za katere se zelo trudijo. Vidi se veliko entuziazma lokalnih ljudi.
• Pripravljen program je bil odličen, aktivnosti veliko. Organiziranost hrvaške in slovenske strani je bila odlično izvedena. Vtisi so odlični.

Skupni imenovalec vtisov je bil občutek osebne rasti in pripadnosti – udeleženke so mobilnost razumele ne le kot potovanje, temveč kot priložnost za učenje, povezovanje in dejavno sodelovanje v evropski skupnosti. Organizatorki sta poudarili tudi nekaj izzivov v pripravljalni fazi, med drugim negotovost udeleženk glede fizičnih naporov med ogledi in vprašanja o zdravstveni varnosti. Rešitve – krajši sprehodi, pogostejši odmori in stalna prisotnost spremljevalcev – so se izkazale kot ključne za uspeh mobilnosti.

Zaključek
Mobilnost v Donji Stubici je udeleženkam ponudila redko priložnost, da prek potovanja v drugo kulturno okolje aktivno doživijo vrednote evropskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja in vključevanja v širšo družbeno skupnost. Ob pogovorih o literaturi, skupnih ogledih kulturnih ustanov in druženju z vrstniki iz tujine so poglobile zavedanje o skupnih zgodovinskih in kulturnih izhodiščih ter krepile medkulturno razumevanje.

Velik dosežek mobilnosti je bilo tudi povezovanje znotraj same knjižnične mreže – prvič sta dve bralni skupini iz različnih enot MKL sodelovali pri skupni mednarodni aktivnosti. Med članicami so se stkala nova poznanstva in občutek pripadnosti skupnosti, kar se je izražalo tudi po vrnitvi domov.

Udeleženke so izrazile, da so izkušnjo doživele kot navdihujočo, opolnomočujočo in spodbudno za nadaljnje učenje. Ob tem so pridobile nova znanja o hrvaški kulturni dediščini, utrdile jezikovne spretnosti v hrvaščini ter preizkusile reflektivno zapisovanje v učne knjižice. Mobilnost je znova pokazala, da knjižnica kot izobraževalno in družbeno središče pomembno prispeva k vključevanju starejših, zmanjševanju njihove izolacije in spodbujanju osebne rasti. Podobne izkušnje beležijo tudi v drugih splošnih knjižnicah s projekti Erasmus+ (Šinko, 2024).

Rezultati mobilnosti ne bodo ostali omejeni na samo izkušnjo. V MKL načrtujemo predstavitev ugotovitev na internem strokovnem izobraževanju in na posvetu ZBDS, kar bo omogočilo širjenje pridobljenega znanja tudi v druge knjižnice. Poleg tega je v pripravi predlog za nadaljnjo mobilnost, pri kateri bi se obe bralni skupini ponovno srečali – tokrat v Ljubljani ob gostovanju hrvaških partnerjev.

Simbolno moč mobilnosti ponazarjajo tudi drobne, a pomenljive geste. Ena od udeleženk si kovčka ni mogla privoščiti, zato smo ji iz sredstev Erasmus+ omogočili nakup. Takšna dejanja niso zgolj logistična podpora, temveč pomemben izraz vrednot vključevanja, solidarnosti in dostojanstva, ki jih program Erasmus+ udejanja v praksi.

Ta mobilnost je tako postala del razvijajočega se modela skupinskih mobilnosti za odrasle v splošnih knjižnicah. Na podlagi izkušenj iz MKL se kaže, da strukturirana priprava, vključujoče metode dela in premišljena evalvacija pomembno prispevajo h kakovosti izkušnje in dolgotrajnemu učinku na posameznike in skupnost. Ugotavljamo, da so lahko preverjeni pristopi – skladni s strokovnimi smernicami (Zadravec in Plestenjak, 2024b; Šefman, 2024) – osnova za razvoj sistematičnih in trajnostnih načinov mednarodnega vključevanja odraslih v knjižnicah. Vzpostavljene povezave in pozitivna izkušnja bodo zagotovo temelj za nadaljnje mednarodne projekte v okviru programa Erasmus+ in spodbudile nove pristope k delu z bralnimi skupinami v knjižnici.

Viri in literatura

Kajkaviana, društvo za prikupljanje, čuvanje i promicanje hrvatske kajkavske baštine. (2025). Kajkaviana. https://kajkaviana.hr/

Mobility of Adult Learners. (2024). Publications Office of the EU. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/dd993490-44b1-11ef-865a-01aa75ed71a1/language-en

Muzej seljačkih buna. (2025). Muzej seljačkih buna. https://msb.mhz.hr/

Muzej Staro selo. (2025). Muzej »Staro selo« Kumrovec. https://www.mss.mhz.hr/

Muzeji hrvatskog Zagorja. (2025). Opći podaci. https://www.mhz.hr/hr/o-muzejima/opci-podaci/

Šefman, M. (2024). Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility«. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/popotnica-za-skupinsko-mobilnost-ucecih-se-odraslih-porocilo-o-tca-dogodku-good-practices-in-the-implementation-of-adult-learner-mobility/

Šenoa, A. (1973). Kmečki punt. Partizanska knjiga.

Šinko, S. (2024). Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/sedem-vprasanj-in-odgovorov-o-erasmus-izkusnje-iz-mestne-knjiznice-ljubljana/

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024a). Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/clani-bralne-skupine-brati-inu-obstati-smo-obiskali-norvesko-prva-skupinska-mobilnost-ucecih-se-odraslih-erasmus-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/

Zadravec, E. in Plestenjak, Š. (2024b). Od načrta do novih znanj z uporabniki: šest nasvetov za pripravo skupinske mobilnosti Erasmus+ učečih se odraslih. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-nacrta-do-novih-znanj-z-uporabniki-sest-nasvetov-za-pripravo-skupinske-mobilnosti-erasmus-ucecih-se-odraslih/

---

Analiza SWOT učnih knjižic:

Prednosti

• Jasna struktura (naloge po dnevih, vprašanja pred odhodom, evalvacija po dejavnostih).
• Kombinacija kvantitativnih ocen (1–4) in kvalitativnih vprašanj (odprti odgovori).
• Omogoča sledljivost napredka – od priprav prek dnevnih zapisov do končne evalvacije.
• Prilagojeno starejšim: dovolj prostora za pisanje, pregledna zasnova, večja pisava.
• Povezuje formalni del (kompetence, zadovoljstvo) in osebno refleksijo (vpis vtisov).
• ➕ Izpolnjevanje v skupini, ob kosilu in večerji, je omogočilo sproten vnos izkušenj, hkrati pa podporo pri razumevanju vprašanj in motivacijo za zapisovanje.

Slabosti

• Nekatera vprašanja so zelo splošna (npr. »Kaj ste odnesli od celotne mobilnosti?«) – odgovori so lahko premalo analitični.
• Velik obseg vprašanj lahko utrudi udeleženke, zato morda ne zapišejo vsega.
• Evalvacijska skala (1–4) je preprosta, a ne omogoča odtenkov (npr. 0 ali 5).
• Potrebna je dodatna podpora pri pisanju, saj vse udeleženke ne zmorejo samostojno razumeti vprašanj.

Priložnosti

• Razvoj knjižice v standardiziran model za vse mobilnosti MKL, ki bi omogočal primerjave med projekti.
• Možnost digitalne različice (npr. enostavna aplikacija ali e-obrazec), ki dopolni fizično knjižico.
• Uporaba zapisanih refleksij kot gradiva za razstave, predstavitve ali objave v strokovnih medijih.
• Vpeljava rubrike za »fotografijo, risbo, citat« bi povečala ustvarjalnost in motivacijo udeleženk.
• ➕ Organizirano skupinsko izpolnjevanje lahko postane model tudi za druge knjižnice – kot pedagoški pristop, ki krepi sodelovalno učenje.

Nevarnosti

• Če knjižica ostane le zbirka osebnih zapiskov, brez analize, je njena strokovna vrednost omejena.
• Možnost izgube ali nedokončanih knjižic.
• Če so vprašanja preveč podobna med mobilnostmi, lahko pride do »mehaničnih« odgovorov.
• Občutek prisile pri zapisovanju bi lahko zmanjšal navdušenje udeleženk (v tej mobilnosti to tveganje zmanjša podpora spremljevalcev).

“Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“