Srečanje Društva bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope (SEALL)

19. mednarodno posvetovanje pravnikov, ki ga vsako leto organizira Pravna fakulteta v Mostarju, se je po dveletnem premoru letos spet odvijalo v mestu Neum, Bosna in Herzegovina. Letno srečanje SEALL (Društvo bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope) je že desetletje sestavni del programa tega posvetovanja in tako je bilo tudi letos. SEALL je ponovno v Neum privabil večje število bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic iz jugovzhodne Evrope. Glavna tema posvetovanja je bila »Delo knjižnic v času pandemije COVID-19«

V četrtek 9. 6. 2022 se je konferenčno dogajanje začelo s slovesnimi pozdravi dekanje, predstavnikov vlade, lokalnih skupnosti in predstavnikov pravniške zbornice. Po uvodnih predavanjih se je dogajanje razdelilo na dva vzporedna dogodka. V okviru srečanja SEALL-a je bilo na sporedu več predavanj. Izpostavljam najbolj zanimive.

Zbrane bibliotekarje SEALL je najprej nagovorila organizatorica dogodka Lilijanka Šunje, vodja knjižnice na Pravni fakulteti v Mostarju. Kolegica Šunje je v uvodu izpostavila pomembnost združevanja in deljenja praks in izkušenj, ne glede na organizacijo in stanje v državi – t. i. vrnitev k osnovam stroke in jasno zavedanje našega poslanstva.

Serijo predavanj sta odprli predstavnici Slovenije, ki sta se udeležili srečanja pod okriljem ZBDS, Barbara Kavčič in Violetta Bottazzo. Predstavili sta Slovenske specialne knjižnice in njihov odziv na pandemijo COVID-19. Predvsem sta se osredotočili na analizo nastalega stanja in posledice. Predstavljeni so bili tudi rezultati anket, izvedenih v okviru Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS. Prispevek je sprožil ploden razgovor, ki je osvetlil različna stanja v knjižnicah regije ter različne sisteme delovanja v knjižnicah v posameznih državah. Predavanje je bilo izhodišče za konstruktivno izmenjavo različnih pristopov in izkušenj pri sanaciji stanja ter razvoju v prihodnosti.

Plodni debati je sledilo predavanje Edite Bačić, ki je povzela izzive knjižničarjev in knjižnic v času pandemije. Ponovila je že večkrat izpostavljene dileme statusa in identitete ter osebnega in profesionalnega statusa knjižničarjev v družbi. Osredotočila se je tudi na stanje v knjižnicah po pandemiji – v smislu novega vidika t. i. »well-being« in mentalnega zdravja zaposlenih v knjižnicah. Temu področju mednarodne skupnosti knjižničarjev namenjajo vedno več časa, v naših sredinah pa se o tem skoraj ne govori. Pomembnost naslavljanja stisk in posledično slabša produktivnost, kvaliteta dela ter stanje duha v knjižnicah, so bili v ospredju. Vse to je sprožilo kvaliteten razgovor o statusu knjižničarjev znotraj matičnih organizacij, s tem povezane dileme, ovrednotenje dela in prepoznavnost stroke v mešanem okolju ter na koncu tudi vpliv zakonodaje na nastalo stanje. Spet so se pokazali različni pristopi in nivoji uspešnosti naslavljanja, prepoznavanja in sanacija razmer.

Opozoriti je treba tudi na predavanje kolega Dragutina Nemca iz Pravne fakultete v Zagrebu s predstavitvijo situacije po katastrofalnem potresu v Zagrebu, njihovo delo v nemogočih razmerah, reševanje gradiva iz rušljivih stavb, nemoč pri reševanju dragocenih kodeksov, nemočno opazovanje uničenih stavb, prostorov in digitalnih zbirk, shranjenih na diskih, ki so bili popolnoma uničeni. Težavo pri fizičnem reševanju zbirk je poleg pomanjkanja primernega kadra predstavljalo tudi to, da se zbirke nahajajo v objektih, v katere je prepovedan vstop. Zbirka, ki je bila rešena, stoji zapakirana na paletah na Velesejmu in tako je dostop do nje onemogočen. Negotova situacija, za katero ni videti pozitivnega razpleta. Vse to je sprožilo živahno debato o možnih scenarijih razrešitve, pripravah drugih na podobne scenarije in možne alternative. Nemogoče razmere, ki so jih je močno otežile še pandemija in okrnjena finančna sredstva ter pomankanje kadra, so povzetek realnosti kolegov iz Pravne fakultete v Zagrebu.

V petek je potekala skupščina SEALL, ki je osvetlila težave pri predvsem formalnem delovanju društva, ki ga je bilo potrebno po izvolitvi novega vodstva seliti v druge države jugovzhodne Evrope. Po dolgotrajni- večurni- razpravi so bili (v skladu z regionalnimi zakonodajami) osveženi statuti, protokoli delovanja, razdeljene naloge, prenesena so bila dela tajnikov, izglasovano novo predsedstvo ipd. Kljub dolgi in temeljiti razpravi pa je ostalo še precej zadreg, ki jih bo potrebno v prihodnje nasloviti.

Srečanje, ki je po daljši odsotnosti združilo kolegice in kolege iz jugovzhodne Evrope, je pokazalo kako je kljub kontinuirani izmenjav dokumentov potrebna tudi nenehna izmenjava izkušenj, znanj in praks. Konstantna komunikacija in podpora pri strokovnem delu v pravnih in sorodnih knjižnicah je ključna za učinkovitejše delo vseh deležnikov, kot tudi zavedanje, da obstaja skupna želja po napredku in razvoju za doseganje zastavljenih strategij knjižnic in matičnih institucij.