Sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022–2029

1. 3. 2022

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo je temeljni strateški dokument za področje kulture, ki ga določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Nova opredelitev Resolucije predstavlja strategijo kulturne politike za obdobje osmih let. Njeno sprejetje zagotavlja Ministrstvu za kulturo zakonsko podlago sprejetja aktov, ki zadevajo področje kulture.
Poslanstvo resolucije je, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča sooblikovanja ustvarjalne, povezane in trajnostno usmerjene demokratične družbe.

Glavni strateški cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022–2029 so:

okrepiti vlogo kulture kot povezovalne in združevalne sile v javnem življenju, še posebej pri oblikovanju slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike,
zagotavljati kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje,
skrbeti za slovenski jezik ter okrepiti vlogo in pomen slovenskega jezika znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora in v mednarodnem okolju, vključno s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu,
skrbeti za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti, skrbeti za pripadnice in pripadnike etničnih skupin in ranljivih skupin,
spodbuditi medresorsko povezovanje kulture, še posebej z gospodarstvom, turizmom in izobraževanjem ter zagotoviti prisotnost kulturnih vsebin znotraj politik drugih resorjev,
zagotoviti vzpostavitev vzdržnega, učinkovitega in transparentnega sistema financiranja kulture,
upoštevati trenutno situacijo in razvojne perspektive na področju kulturnega sektorja ter vzpostaviti pogoje za njegovo prilagodljivost na spremembe in razvoj z zmanjševanjem administrativnih ovir, izobraževanjem in usposabljanjem,
pospešiti digitalizacijo ter uvajanje novih tehnologij in sodobnih pristopov na področju kulture,
zagotoviti posodobitev in izgradnjo nujno potrebne javne kulturne infrastrukture,
zaščititi in promovirati slovensko kulturno dediščino, vključno s prizadevanji za ohranjanje naravnega okolja, okrepiti vključenost prebivalstva v kulturno dogajanje, še posebej na področju razvijanja kulturne zavesti pri otrocih in mladini, poudarjanja kulturne vzgoje kot vseživljenjskega učenja in razvijanja ljubiteljske kulture,
decentralizirati slovenski kulturni prostor in povečati dostopnost kulture na celotnem ozemlju Republike Slovenije in širše znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora – doseči večjo zastopanost kulture na regionalni in lokalni ravni,
okrepiti navzočnost kulturnih vsebin v medijih in vzpodbuditi refleksijo o kulturnih dosežkih doma in v tujini,
okrepiti mednarodno promocijo slovenske kulture in doseči večjo prepoznavnost Republike Slovenije in njene kulturne dejavnosti v mednarodnem okolju.

Posebej izpostavljamo razvojne cilji za knjižnično dejavnost (str. 44-45):

Izboljšanje dostopnosti do znanja in informacij v knjižnični javni službi za vse, vključno z nabavo vseh vrst gradiva in knjižnično vlogo kot kulturno-izobraževalnih centrov (gl.sprejeto Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti).
Sistematična digitalizacija slovenike – temeljne nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, ki je pisna dediščina slovenskega naroda, vključno s posebno pomembnimi pisnimi deli ter zbirkami (nacionalno zaščitene zbirke, Unescova dediščina).
Spodbujanje digitalnega prehoda za uporabnike in dostopnost digitaliziranih knjižničnih gradiv, vključno s programsko podporo za dostopnost e-knjig in avdio knjig in zagotovitvijo podlag za trajnejšo delovanje platforme Biblos.
Vzpostavitev enotne dediščinske platforme, v katero bo vključen tudi knjižnični sistem, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za nacionalno povezovanje dediščinskih ustanov v skupen digitalen uporabniški sistem.

Pripravila: dr. Mojca Rupar Korošec (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Ministrstvo za kulturo – logotip