Sprehod skozi simbolno govorico ljudskih pravljic in izkušnjo pripovedovanja

Izvleček
Tako kot so nekdaj, pravljice tudi danes prinašajo celostna sporočila o življenju. Nevidni, neotipljivi svet prenašajo v podobe, v vidni, predstavni svet. Premišljena zgradba ljudske pravljice s simbolno govorico, s čistostjo in enostavnostjo, nagovarja bralca ali poslušalca  naravnost v srce. Ljudske pravljice kot zakladnice modrosti že tisočletja krepijo zavedanje o tem, kar je »prav«. Ne sporočajo le, kaj človek zna in zmore, temveč tudi, kar sme in česa ne sme. So kažipot k temeljnim človekovim vrednotam, kot so ljubezen, dobrota, poštenost, … V mnogih kulturah so prisotne tisočletja. Sprva namenjene odraslim, kasneje pripovedovane tudi otrokom, so vedno imele posebno vrednost. Knjižničarji z rednimi urami pravljic že od sedemdesetih let preteklega stoletja najmlajšim privzgajajo ljubezen do branja, vrednote in smisel življenja. Mnogi festivali, delavnice in dogodki v zadnjih dveh desetletjih spodbujajo pripovedovanje ljudskih pravljic tako mladim kot odraslim. V izolski knjižnici so v devetdesetih letih z izobraževanji in delavnicami z Ljobo Jenče in Anjo Štefan krepili in ozaveščali pomen pravljic, vrsto let pa izvajali tudi študijske krožke (Pravljičarstvo, Čarobne poti, Pravljične delavnice in lutkarstvo, Beremo s starši, Beremo ostarelim in slabovidnim na domu), na katere so vabili različne strokovnjake, ki so ljudsko pravljico osvetlili z različnih zornih kotov. Devet let je v Izoli potekal tudi Primorski pravljični festival, ki ga je zagnala izolska lutkarica, umetnica in ustvarjalka, Aljoša Križ, v organizaciji in izvedbi festivala pa je,  med drugimi,  sodelovala tudi Mestna knjižnica Izola. Od tu je nekaj pripovedovalcev nadaljevalo in razvilo svoje poti do poslušalcev, predvsem odraslih. Ljudske pravljice s svojo premišljeno strukturo in simbolno govorico  svoje vrednosti skozi čas ne izgubljajo. Ravno nasprotno. Še kako aktualne so za današnji čas, ko je zavoljo izgubljanja temeljnih vrednot in (ne)spoštovanja življenja, še kako potrebno njihovo oživljanje in pripovedovanje mladim in odraslim. O tem, da pripovedovalec lahko uspešno pritegne k poslušanju mlade ali odrasle v pozorne poslušalce, govori pričujoči zapis. Pripovedovalec je tisti, ki v živem stiku doživlja čarobnost delovanja pravljice in posebno občutenje hkratnega dajanja in prejemanja v samem toku pripovedovanja pravljice. Poleg lastne izkušnje, so pomembne rezultate pokazali tudi anonimni anketni vprašalniki, ki so jih po srečanjih izpolnili posamezniki znotraj skupin po tem, ko jim je bila predstavljena simbolna govorica pravljic in so v živem stiku poslušali pripovedovanje. Ta prispevek je povzel odzive skupin mladih srednješolcev, ki jim formalno izobraževanje ne odstira duhovnih vidikov življenja.

Ključne besede:  ljudska pravljica, simbolna govorica, pripovedovanje, študijski krožki, splošne knjižnice

Uvod
Pravljica, čudežna in s tem nadzemeljsko lepa po svojem sporočilu, človeka nagovori celostno, ga prevzame v domišljijski svet in čustva. Aktivira racionalno razlago in človeku na konkreten način pokaže, kje so razlogi njegovega življenjskega upanja. Govori predvsem o človekovem soočanju s hudim in njegovem spopadanju s težavami na poti do najvišje uresničitve, kamor hrepeni vsako človeško bitje. Junaku lahko na poti pomagajo nalogo reševati tudi živali kot del narave, do katere je imel človek pred začetkom znanosti spoštljiv odnos, sodobni človek pa več kot mačehovskega. Tematika hudega v pravljicah nas kdaj čudi in jo želimo olepšati, vendar je nujna, ker je del resničnega življenja in ob soočanju z njo se sile dobrote v človeškem srcu močneje prebujajo. Zmaga dobrega nad zlim je otroku in odraslemu najpomembnejša tolažba za rast in preživetje v svetu, v katerega je rojen, ki ga zaznamujejo predvsem fizični, materialni vidiki življenja. Človek vse življenje išče smisel svojega obstoja in bivanja, pravljice pa so kažipot k temeljnim vrednotam, ki veljajo za vse čase. Pravljice odstirajo duhovni svet, ki je poleg fizičnega sveta prav tako pomemben, če ne najpomembnejši, saj od tam izvira vse. Subtilne, nevidne energije, ki jih z razumom ne moremo pojasniti, usmerjajo in vodijo življenje k duhovni rasti, k širitvi zavesti, harmoniji in napredovanju v višje dimenzije življenja. Pravljice govorijo v jeziku simbolov, vpletajo tudi števila, za katerimi stojijo širši pomeni, in tako dosegajo poslušalca na globljih, duhovnih ravneh, kjer razumske razlage niso potrebne. Tudi otroci, ki živijo pravljično obdobje vse do devetega leta, razumskih razlag odraslih ne potrebujejo, saj pravljico dojemajo celostno. Bolj kot bomo živeli čas robotizacije in umetne inteligence, več pravljic bomo potrebovali, da bi ohranjali stik s svojim bistvom, z lepoto in vsem, kar človeka opredeljuje kot človeka ter moč in globino njegovih čustev, sočutja in ljubezni. Praktična izkušnja pripovedovanja tako mladim kot odraslim potrjuje to prepričanje, saj smo ljudje danes izgubili stik s seboj in z vsemi ostalimi svetovi, kraljestvi. Zato je odstiranje svetov, ki jih nosijo pravljice, odstiranje drugačne resničnosti, kot smo je vajeni v vsakdanjem življenju. Kdor se je pripravljen poglobiti vase, odklene vrata v duhovne dimenzije, nič manj resnične od fizične, ki so vseskozi prisotne, vendar neprepoznavne zgolj skozi fizično raven. Zato je tudi ljudska pravljica kot pripoved le oklep, ki skozi preprosto zgodbo odstira globoke razsežnosti človekovega življenja, njegovega smisla in obstoja.

Pot pravljice pomeni preobrazbo
Zanimanje ljudi za podobe in simbole se je v Evropi zadnjih dvesto letih usmerilo v racionalen način spoznavanja, kar je še posebej značilno za znanost. Šolski sistem se opira na takšen način razmišljanja in tako je prvotno dojemanje podob skoraj izumrlo.

Razumski pogled na življenje je zakril vesoljne pravzorce, vpogled v skrivnost bivanja med nebom in zemljo (Pogačnik, 2022). Vendar pa marsičesa z razumom ne moremo razložiti. V svetu je polno stvari, ki se dogajajo in živijo na ravni, kjer ni delovanja razuma (Svetina, 1999).

Pot pravljice je pot osebnosti, ki se razvija. Nekoč so bile pravljice namenjene odraslim, pripovedovane so bile tudi otrokom. Ljudska pravljica omogoča vpogled v globlji smisel življenja. Model ljudske pravljice ima srečen konec in to daje otroku občutek varnosti (Bettelheim, 1999).

Otrokom že same pravljične besede posredujejo to, kar potrebujejo: doživetje. Če otroku veliko beremo, s tem na edinstven način hranimo njegovo domišljijo. Iz lastne izkušnje pripovedovanja lahko trdim, da pravljica deluje čarobno tudi na odrasle.

Sporočilnost pravljic
Pravljice nosijo pomembna sporočila o življenju. Neotipljivi in nevidni svet prenašajo v podobe, v vidni, predstavni svet. To dosegajo z izjemno čistostjo in enostavnostjo, kakršne današnji človek z izjemo otroka ne premore več (Zalokar Divjak, 1998).

Osebe in motivi so podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost.

Otroci so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zato zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. Otroci želijo poslušati vedno isto pravljico, tudi v dobi odraščanja, ker odkrijejo v vsakem obdobju v njej nekaj novega, sporočila, ki nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva. Ob pomoči pravljic spoznavajo življenje. Vsak otrok je osebnost zase, zato so tudi sporočila za vsakega drugačna in ni potrebe, da jih odrasli opremljajo s svojimi intelektualnimi razlagami.

Pravljice kažejo, da si morajo tudi otroci sami izboriti svoje mesto v življenju. V otrokovega duha pričarajo podobe, ki jih ni mogoče doseči z ničemer drugim. Otrok zelo dobro razume, da pravljice govorijo v jeziku simbolov in ne v jeziku vsakdanje resničnosti (Zalokar Divjak, 2002).

Ob pomoči pravljice se otrok nauči spoznavati svetle in temne plati življenja. To ima zanj psihološko vrednost, saj tudi on ni vedno dober, ljubezniv, potrpežljiv. S pravljico si pridobi posebne vzorce obnašanja, skozi pravljico spoznava, da življenje ni vedno lahko in da se mora za marsikatero dobrino truditi. Odkriva lastno identiteto in življenjski smisel (Zalokar Divjak, 2002).

Nešteto zgodb je, ki izvirajo iz različnih narodov in jezikovnih skupin, nekatere stare tudi več tisoč let, ki z redkimi izjemami kažejo nenavadno istovetnost v prikazovanju dobrega in zla. Dobro je vedno dobro in zlo je vedno zlo (Zalokar Divjak, 2002).

Struktura pravljice
Načelo ponovitev (trojnost) določenih motivov utrjuje v spoznanju vrednot, ki jo prinašajo in same po sebi terjajo posnemanje teh vrednot oz. vzorov. Stopnjevanje v ponovitvah (tretji sin je najmodrejši, devet glav, ki jih mora junak odsekati…) predstavljajo shemo, ki kaže, da pravljica ni povsem svobodna igra domišljije, temveč z logiko obvladana domišljija. Ljudska pravljica ljubi čiste predstave oblik in barv, kot npr. hiše sredi temnih gozdov, gradovi za sedmimi gorami in vodami, junaki imajo zlate lase… Ljudska pravljica resničnost stilizira in podaja v podobah ekstrakt resničnosti v najbolj trdi obliki. Zato vedno stvari imenuje, jih ne opisuje; lepoto prikazuje, ne pa vzdušja lepega, ker je prepričana, da lepota je (Šircelj, Kobe in Gerlovič, 1972).

Lastnosti spreminja v dejanja – ne pripoveduje o mlajšem sinu, ki je imel usmiljeno srce, marveč govori o tem, kako je najmlajši sin delil kruh s siromakom. Pravljice obsojajo tistega, ki poudarja lastno moč in kopiči zase. Odnos do dobrin je v pravljici opredeljen kot dolg, ki ga je potrebno vračati. Če bo bogastvo delil, se ga bo držala »sreča«. Pravljice se zavzemajo za enakost (Goljševšček, 1985).

Ljudska pravljica ne upošteva ločnic med resničnim in fantastičnim svetom, kakor tudi ne časovnih in prostorskih razsežnosti. Svet ni ostro in jasno zamejen, preteklost, sedanjost in prihodnost se mešajo in razpršujejo druga v drugo. Osebe in dogodki v pravljicah ravno tako utelešajo in ponazarjajo konflikte, pri tem pa zelo spretno svetujejo, kako jih je mogoče rešiti in kateri so naslednji koraki proti višji človeškosti.

Pravljica opogumlja
Črno-bela konfrontacija likov in dogajanja jo vodi v premočrten optimizem, ki prežema tudi usodne in socialne motive zgodbe ter jih napravi breztežne. Zamotana resničnost v pravljici ne prikazuje sveta, kakršen naj bi bil, temveč je prepričana, da edino tak je. Neurejena resničnost je izrinjena iz njenih predstav. Ker nam neprestano dokazuje, da je svet tak, kakršen naj bi bil, pravljica daje trdnost, samozavest, veselje do življenja (Šircelj, Kobe in Gerlovič, 1972).

Pravljice nagovarjajo tiste, ki so še nemočni ali pa jih je življenje ponovno izruvalo iz trdnih kolesnic; tem je ta vizija balzam, uteha, psihični oddih. Pravljice usmerjajo otrokovo razmišljanje o njegovem lastnem razvoju, ne da bi mu govorile, kakšen bi sam moral biti. Otroku omogočajo, da sam sprejema odločitve. Ničesar ne terjajo, ampak opogumljajo, budijo upanje v prihodnost in obljubljajo srečen konec. Pravljice priznavajo tako naše doživljanje sreče kot stiske in bolečine.

Zdravilnost pravljice je v tem, da vsakemu omogoča, da najde lastne rešitve na podlagi zgodbe, ki posredno govori tudi o njegovih notranjih konfliktih. Osnovno sporočilo pravljic je, da je boj s številnimi težavami nujen, saj sestavlja bistveni del človekovega življenja. Če se človek ne umakne, temveč se hrabro spoprime z nepričakovanimi in pogosto nepravičnimi težavami, potem premaga vse ovire in na koncu zmaga. Kot je v pravljici, je tudi v življenju – če bo otrok, (tudi odrasel), znal slišati in prepoznati pomočnike, ki mu jih življenje prinaša na pot, bo med reševanjem neke naloge in iskanjem identitete, zmogel najti ključ do lastne biti, ki je večna in lepa. Takrat se zgodi poroka med princeso in princem, med dušo in duhom in oba skupaj uspešno vodita kraljestvo…(Zalokar Divjak, 2002).

Simboli o pravljicah
Vzorec simbolov predpostavlja resnično prisotnost v nevidnem svetu: drevo je prispodoba življenja, sadeži v pravljicah so dosežki na kateremkoli področju našega udejstvovanja. Dež je prispodoba milosti, ki prihaja z neba, nas očisti in daje vsemu živemu novo življenje. Kraljestvo je v simboličnem jeziku (lastno) življenje, ki mu za(vladamo). Prelepa krilata bitja tako prikazujejo nevidne čuvaje in glasnike. Na nasprotnem koncu tega spektra prikazujejo zmaji in neštete druge pošasti, zlovešče in zvite duhove, ki želijo človeka pogubiti (Zalokar Divjak, 2002). V jeziku simbolov dajo pravljice otroku upanje in zaupanje v red in prihodnost, omogočajo mu, da v virtualni resničnosti preigrava realne življenjske situacije, dobre in slabe, in ustvari ravnovesje med strahom in pogumom (Blažič, 2016).

Omenjeni simboli so skupni tako velikem številu narodov in kultur, da so takorekoč univerzalni. Oblikovanje teh simbolov bralcu hitro ponudi temeljne informacije o nevidnem svetu, ki od svojega začetka pomeni duhovno oporišče (Zalokar Divjak, 2002).

Simbolni pomen zlata:
Zlato povezujemo z življenjem, zdravjem, modrostjo, popolnostjo. V pravljicah je junak pogosto nagrajen z zlatom, saj je njegova naloga običajno doseganje modrosti, zrelosti, popolnosti… V pravljici O zlatih jabolkih je zlato preizkus zrelosti. Ker se je junak iz svojih napak nekaj naučil in dosegel primerno zrelost, lahko poslej zasluženo in nemoteno uživa v bogastvu.

Podobno misel je mogoče izpeljati tudi iz drugih pravljic, kot npr. v Gosji pastirici, kjer zlasti lasje razkrijejo kraljevsko poreklo dekleta, a šele njeno vztrajanje, da bo držala besedo, ji prinese končno nagrado: vrnitev družbenega položaja.

V Žabjem kralju princesa izgubi zlato kroglo, ki jo sicer dobi nazaj, a šele izpolnitev obljube ji da končno nagrado: moža, ki je dokaz njene zrelosti in pripravljenosti za prevzem odgovornosti v življenju (Pravljica in njeni simboli).

Simbolni pomen števila 3:
Število 3 je eno najpogostejših pravljičnih števil, ki je trdno zakoreninjeno v ljudskih pripovedih, bajkah in legendah: triglavi zmaji, tri princese, trije bratje, tri vile, tri preizkušnje junaka, tri uganke, tri leta čakanja, iskanja… Številu 3 v splošnem pripada energija kreativnosti. Predstavlja vse, kar lahko prispeva k osebnostni celovitosti. Število 3 ima osrednjo vlogo v vseh svetovnih mitologijah, saj trojnost pomeni dovršenost, popolnost, izpolnitev. Trojni vidik boga ali boginje predstavlja božanstvo v njegovi celovitosti in polnosti. Je v skoraj v vseh religijah sveto število, ker predstavlja troedinost. Število 3 je v antiki imelo izredno močan vpliv; pomenilo je glavo (duh), srce (sedež ljubezni in duše) ter želodec (telo). Tri pomeni sedanjost, prihodnost, preteklost. Pitagorejci so poudarjali kreativno moč števila tri. Tri točke zaznamujejo trikotnik, ki je izhodišče za oblikovanje vseh drugih geometrijskih likov (Simbolika števila tri v (ljudskih) pravljicah).

Nikola Tesla pravi, »če želite odkriti skrivnosti vesolja, razmišljajte v terminih energije, frekvence in vibracije“ in če spoznamo mogočnost števil 3, 6 in 9, se nam razkriva skrivnost vesolja; da so vsi planeti povezani s temi tremi števili. Število 9 je vesolje samo po sebi. Število 9 predstavlja enost obeh strani, duhovnega (števil 3, 6, 9) in materialnega sveta (števil 1, 2, 4, 5, 7, 8). Zakonitost v univerzumu, v naravi, v življenju galaksij, oblikovanju zvezd, v skoraj vseh naravnih sistemih je Zlati rez oz. sveta geometrija.

Ob tem je potrebno vedeti, da smo obdani z energijo, frekvenco in vibracijo vsega, kar smo in kar nas obdaja. Tudi glasba ima svoje frekvence, ki vplivajo na vsa naša telesa (Nikola Tesla i Tajna koja se krije iza brojeva 3, 6 i 9!  in Nikola Tesla i zapanjujuća TAJNA koja se krije iza brojeva 3, 6 i 9!).

Prednamci so poznali 9 standardnih frekvenc: (Zvočne vilice Sacred Solfeggio (SET)).

Originalnih 6 not:

1. Ut = 396 Hz (= število 9) (Ut quent laxis), radost, osvoboditev od krivde in strahu, 1.korenska čakra, sakralna glasba gregorijanskih koralov
2. Re = 417 Hz (= število 3) (Resonare fibris), razreševanje situacij, lajšanje sprememb in podpora, 2. sakralna čakra
3. Mi = 528 Hz (= število 6) (Mira gestorum), transformacija, čudeži in popravilo DNK, 3. solarna oz. pleksus čakra
4. Fa = 639 Hz (= število 9) (Famuli tuorum), povezovanje/odnosi, skladnost, 4. srčna čakra
5. Sol= 741 Hz (= število 3) (Solve polluti), prebujanje intuicije, ravnovesje, 5. grlena čakra
6. La = 852 Hz (= število 6) (Labii reatum), vrnitev k duhovnemu redu, povezava z vesoljem, s podzavestnim umom, frekvenca 6. čakre oz. tretjega očesa

3 manjkajoče note:

7. 963 Hz (= število 9) frekvenca kronske čakre pinealne žleze, povezuje človeka z izvorom, frekvenca svetlobe
8. 74 Hz (= število 3) frekvenca kot anestetik, zmanjšuje bolečino
9. 285 Hz (= število 6) regeneracija tkiva, vpliva na energetska polja

Moč besed
Moč besed je izjemna, saj ima vsaka črka, vsaka beseda svoje nihanje, zato je zelo pomembno ozavestiti, kaj mislimo in govorimo, saj že sama misel energija. Že v trenutku, ko nastane, je energija in potuje, izgovorjena ali pa ne. Človekovo telo ima 70 % vode, kot je tudi vode v oceanih, jezerih, rekah planeta, na katerem živimo. Masaru Emoto, (japonski raziskovalec), je v poskusih z vodo in s fotografiranjem vodnih kristalov ugotovil, da ima voda spomin in da lahko z vplivom človekovih misli in zavesti, spreminja strukturo. Od našega premišljenega delovanja je odvisno, ali bomo z besedami ustvarjali dobro, ustvarjalno, izgrajujočo ali negativno, rušilno energijo zase in za druge.

Pri tem je potrebno omeniti naš slovenski jezik in pomen nekaterih slovenskih besed, ki že same po sebi veliko povejo, kot npr. beseda odpustiti (od-pustiti), pustiti da gre od nas energija žalosti, jeze, razočaranja. Dovolimo si, da se ta čustva ne nalepijo na nas. Beseda pomoč (po-moč), pomeni, da gremo po moč, najsi pomagamo sami sebi ali gremo moč iskat drugam ali k drugim, ko ostanemo brez nje ali jo potrebujemo. Prav tako beseda nebesa (ne-besa), ne jeze. Ko v nas ni jeze, smo v sebi, v srcu, v nebesih. Smo v ravnovesju.

Dragocena izkušnja pripovedovanja pravljic
Ker nisem delovala na delovnem mestu bibliotekarke, kjer bi imela možnost rednega, vsakodnevnega pripovedovanja pravljic, sem našla način, da sem se v prostem času učila pravljic in leta 2017 začela s pripovedovanjem pravljic odraslim, v okviru študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, ki deluje v Mestni knjižnici Izola še danes. Vedno me je privlačilo pripovedovanje odraslim. Za odrasle izvedem duhovna potopisna predavanja, ki jih pripravim kot prezentacijo s pomočjo programa Power Point, kot npr. Moja Istra, Radost življenja, ter različna potopisna potovanja po drugih deželah in kulturah. Zaključim jih s pripovedovanjem pravljice ter poskrbim, da se v prostoru širijo zvoki glasbe rastlin in vonj, ki ga oddaja eterično olje sivke. Ciljne skupine odraslih, s katerimi sem dosedaj sodelovala, so sledeče: stanovalci domov upokojencev, skupine za samopomoč, medgeneracijska društva, rejniške družine v okviru Rejniškega društva Slovenije, ki se srečujejo v Portorožu, obiskovalci odraslih na pripovedovalskih večerih v knjižnici. Lani pa sem pripovedovala na kongresu ZBDS, konec preteklega leta pa tudi na podelitvi priznanj Naj bralnim občinam na Ministrstvu za kulturo ter nato tudi izolskim občinskim svetnikom pred zadnjo decembrsko sejo izolskega občinskega sveta kot presenečenje in darilo pred začetkom njihove redne seje. Svetnikom izolskega občinskega sveta sem pripovedovala že pred leti, vendar sem v tokratnem dogovoru z županom imela na voljo kar 30 minut, kjer sem najprej predstavila simbolno govorico pravljic, zaključila pa s pripovedovanjem.

Dijakom pripovedujem vse od leta 2017 v okviru bibliopedagoške ure, in sicer 3. letnikom srednje šole, vzgojiteljske smeri, kjer vadijo tudi pripovedovanje pravljice.

V tem prispevku se osredotočam na izkušnjo pripovedovanja dijakom in si štejem v veliko čast, da iz leta v leto ugotavljam, da jim je pripravljena ura zanimiva, saj vsakokrat izpolnjujejo anonimne anketne vprašalnike. Ker imamo na voljo 2 šolski uri, uro vedno začnem s pripovedovanjem ljudske pravljice Ta prva bo ta zadnja (Tomšič, 1994). Ker ta ura poteka v času od 13-14.30, so vsakokrat vidno utrujeni, saj je večina pouka že. a njimi, pa še v pomladnem času prihajam k njim. In če v prvi tretjini pravljice še šumijo po prostoru, šepetajo in skoraj ležijo na mizah, kmalu »padejo« v zgodbo. Nastane popolna tišina in čutiti je, da sledijo pravljici. Potem pospremim simbolno govorico pravljic skozi predstavitev v power pointu in ob tem z njimi podelim lastne izkušnje, ki jih imam z duhovnim svetom. Na fotografijah, ki sem jih posnela,  jim pokažem tudi svetlobne krogle, njihov podrobnejši opis je v knjigi (Cooper, 2009). Napišejo razglednico, saj se dogovorimo, da bomo v vesolje poslali lepe misli in tako napišejo ganljiva sporočila ljudem, ki jih imajo radi. Ko pišejo razglednico, se moramo dogovoriti, kam gre naslov, besedilo … saj mladi ne pišejo razglednic. Potem imajo na voljo 10 minut za pripravo na pripovedovanje pravljice. Nato pripovedujejo. Nekateri izjemno dobro. Ob zaključku ure narišejo svoje drevo sadov (kar si želijo, da se jim uresniči v naslednjih 10 letih), napišejo svoja imena in e-naslove in dogovorimo se, da se bomo čez 10 let srečali ter ugotovili, kateri sadovi so se jim uresničili. Ali res boste, je vedno njihovo vprašanje. Potolažim jih, da bova to storili v sodelovanju z njihovo učiteljico, specialno pedagoginjo, Karmen Mekota, s katero že leta odlično sodelujeva. Začeli sva sodelovati v okviru študijskega krožka Branje na domu starejšim in slabovidnim (2002), kjer so dijaki brali starejšim in iz tega so nastale čudovite izkušnje.

Anketni vprašalniki, ki jih izpolnjujejo ob zaključku srečanj, so izjemna povratna informacija, saj omogočajo izboljševanje in nadgrajevanje prihodnjih bibliopedagoških ur. Ker so anonimni, jih izpolnijo tako, kot zares čutijo. Odgovori so navdihujoči. Zakaj? Dokazujejo, da jih ura pritegne, jim je zanimiva in se tudi pozitivno odzivajo, skoraj vsi so zadovoljni.

Spodnji podatki zajemajo odgovore iz vprašalnikov v obdobju od leta 2017-2023, v katerih je sodelovalo 169 dijakov 3. letnika Srednje šole Izola, vzgojiteljska smer, enkrat pa tudi dijaki Srednje italijanske šole Pietro Coppo Izola z italijanskim učnim jezikom, (združeni od 1-4. letnika).

Na vprašanje, Ali vam je bila izvedena ura zanimiva (Graf 1), je DA, V CELOTI odgovorilo 156 dijakov oz. 92% vprašanih, 11 dijakov ali 7% je odgovorilo DELNO, ter 1 dijak ZELO MALO IN 1 dijak NE oz. 1%.

Na vprašanje, Kako bi ocenili pripovedovanje (Graf 2), je ODLIČNO odgovorilo 127 dijakov oz. 75% , ZELO DOBRO je odgovorilo 33 dijakov oz. 20%, DOBRO je odgovorilo 7 dijakov oz. 4%, SREDNJE sta odgovorila 2 dijaka oz. 1%, SLABO ni označil nihče.

Na vprašanje, Ali menite, da boste to, kar ste danes izvedeli, lahko uporabili (Graf 3), je DA odgovorilo 112 dijakov oz. 66% , NE VEM je odgovorilo 53 dijakov oz. 32%, NE so obkrožili 4 dijaki oz. 2 %.

Pri vprašanjih Ali ste danes izvedeli kaj novega? Napišite, kaj in Ali bi želeli še kaj dodati?, so se zelo razpisali. Iz odgovorov je razbrati, da zelo pogrešajo uvide v duhovne plati življenja, o katerih jih skoraj nihče ne seznanja in predstavlja ter da jim je bilo predstavljeno zanimivo.

Pri vprašanju Ali ste danes izvedeli kaj novega? Napišite, kaj, so dijaki zapisali 152 komentarjev in navajam nekatere izmed njih:

/da, kako bolj pritegnemo otroke k poslušanju pravljic/ kako pozitivno vpliva glas pripovedovalca na poslušalce/ o pripovedovanju, da otroci lažje razumejo težje situacije skozi pripovedovanje pravljice/ izvedela sem o zanimivem načinu pripovedovanja pravljic/ kakšen vpliv imajo pravljice na otroka in o simboliki pravljic/ da so pravljice zelo pomembne za otroke/ da, izvedela sem veliko stvari o ljudskih zgodbah, kakšni simboli so v zgodbah in kaj pomenijo, prav tako tudi to, da smo na svetu, da postanemo boljši in da tukaj nismo samo fizično, da nas obdaja veliko energij/ to, da okoli nas obstaja duhovni svet, za katerega ne vemo/ da, o komunikaciji rastlin, da so rastline del tega življenja ter tudi, da občutijo vse, kar doživijo/ izvedela sem nekaj o duhovnem svetu, kar mi je zelo všeč, dobila sem tudi ideje za branje novih knjig/ veliko novih stvari, da je potrebno verjeti vase/ kako duhovnost vstopa v materialni svet skozi vodo, angele, sanje, svetlobne krogle…/ da je treba imeti dobrosrčnost do človeka/ da, o duhovnih bitjih/ razne stvari o duhovnem svetu/ o vibracijah vode, o pomenu lepe-slabe besede, o duhovnem svetu/ zelo mi je bil zanimiv pogovor o duhovnem svetu ter prikaz tega na fotografijah/ vedela sem, da je neka energija z nami. A si nisem znala predstavljati. Sedaj mi je lažje. In da ena beseda ni samo beseda, ampak ima v ozadju nek pomen/ da obstaja drugi svet, tukaj z nami/ veliko sem izvedela o svetu, ki ga sama ne poznam. Prvič sem slišala za svetlobne krogle in to, da ima voda spomin/ prepričala sem se, da je duhovna moč vsepovsod in vsak čas/ izvedela sem, da se voda odziva glede na to, če ji povemo kaj lepega ali kaj grdega/ da, kako bolj pritegnemo otroke k poslušanju pravljic/ veliko veščin, katere lahko uporabim pri svojem poklicu. Pravljica je veliko bolj pomembna, kot se zdi/ izvedela sem, da se nas mora pravljica dotakniti, da jo lahko pripovedujemo drugim/ nekaj novega o silah, ki so okoli na s ter pomene števil, rož, zlata…/ da, izvedela sem za veliko izkušenj, s katerimi se je soočalo veliko ljudi. To mi je bilo pri uri zelo zanimivo/ o angelih, številih in duhovih in kakšno moč imajo besede/ da duhovni svet sodeluje z nami/ magija z vodo/ ja, da rabiš verjet vase in da lahko vodiš sebe/ da ne smemo prezirati niti najmanjšega daru/ da obstajajo še drugi »ljudje«, ki nas obdajajo, nas varujejo, imajo radi/ da smo vsi povezani z duhovnim svetom, da se moramo odpreti in s tem nam duhovni svet lahko pošilja znake. Potrdila sem si prepričanje, da nekaj obstaja, nekaj se dogaja okoli nas/ nisem si mislila, da duhovni svet tako vpliva na nas/ da rastline izvajajo glasbo/.

Na vprašanje Ali bi želeli še kaj dodati, so zapisali 36 komentarjev, nekateri izmed njih pa so:

/zelo lepa in poučna ura pravljic/ bilo je zelo zanimivo in predvsem poučno. Zelo dobro izpeljano delo (smeško)/ menim, da je bilo veliko poudarka o »čarobnem« svetu. Osebno ne verjamem popolnoma vsemu, zato ta del ni bil zanimiv. Vse ostalo pa je bilo odlično/ super predavanje (smeško)/ ura je bila zelo zanimiva in umirjena. Počutila sem se prijetno. V prihodnje bi rada še več izvedela o temi, ki nam je bila danes podana/ veselilo me je, da lahko podelimo izkušnje, misli in podobno/ vse je bilo odlično in sem zelo vesela, da sem bila prisotna na tem predavanju/ še več o duhovnem svetu/ hvala za takšno uro/ ura mi je dala dosti misliti/ predstavitev mi je bila zelo všeč! Pravljico ste pripovedovali zelo sočutno, tako, da je vaša predstavitev dala vtis, da opravljaste svoje delo z veseljem/ čestitke pripovedovalki za prečudovito pripovedovanje/ več pripovedovanja

Zaključek
Knjižničarji imamo neskončno veliko možnosti, da pritegnemo mlade z zanimivo tematiko, ustvarjalno energijo, srčnostjo, odprtostjo in spoštovanjem do mladih ljudi. Vedno znova se mi potrjuje, da je mlade mogoče navdušiti, prav tako kot tudi odrasle. Naj navedem le primer izolskega doma upokojencev, kjer je med poslušalci vsakokrat med 30 in 50 stanovalcev. Letos sem jih uspela obiskati dvakrat v kratkem časovnem razmaku. Že nekaj let zaporedoma vedno znova doživim 60 minut popolne tišine, poslušanja. S seboj prinesem kakovostno prenosno ozvočenje, tako da vsi, tudi če ne vidijo dobro fotografij na platnu, vselej dobro slišijo predstavitev, tako kot tudi pravljico na koncu. Delovna terapevtka je ob mojem vsakokratnem obisku presenečena, da stanovalci zdržijo toliko pozornosti in ugotavlja, da ob drugih priložnostih običajno zdržijo 15 minut, nato želijo menjavo plenic, začnejo glasno govoriti … Ko sem bila nazadnje pri njih, so po šestdesetih minutah ugotavljali, da bi še poslušali moj »prijeten glas« in ko je gospa komentirala »jaz sem slepa, ma sem vidla vse slike«,…z besedami ni moč opisati radosti in veselja, ko se med nami v času, ko imam nastop, pretaka hkratna energija dajanja in prejemanja, ko srkajo sporočila fotografij in duhovnega sveta, ki »prihaja« k njim, mene pa napolnijo z radostjo, da sem jim polepšala dan, da sem z njimi lahko podelila lepoto materialnega in duhovnega sveta, ki nas obdaja.

V izolskem domu upokojencev, december 2023 (Foto: Marina Hrs, arhiv Mestne knjižnice Izola).

Viri in literatura

Bettelheim, B. (1999). Rabe čudežnega – o pomenu pravljic. Studia humanitatis.

BLAŽIČ, M. (2016). Skriti pomen pravljic: od svilne do jantarne poti. Pedagoška fakulteta. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5MH4L2W/ec10bfc7-6290-4b08-8215-e7a081e630be/PDF

Cooper, D. (2009). Svetlobne krogle: pot k razsvetljenju in dvigu osebne zavesti. Cangura.

Emoto, M. (2010). Sporočilo vode. V.B.Z.

Goljevšček, A. (1985). Ljudska pripovedna proza v soočanju z mitsko strukturo. https://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr2Goljevscek.PDF)

Nikola Tesla i zapanjujuća TAJNA koja se krije iza brojeva 3, 6 i 9! https://atma.hr/zapanjujuca-tajna-iza-brojeva-3-6-i-9/ in Teslina teorija brojeva 3 6 9 i zašto ju je nazvao “Ključem univerzuma”https://misteriozno.com/teslina-teorija-brojeva-3-6-9-i-kljuc-univerzuma

Pogačnik, M. (2022). Grimmove pravljice za odrasle (otroke). Društvo za sožitje človeka, narave in prostora, Vitaa.

Pravljica in njeni simboli. https://dobrepravljice.blogspot.com/2012/01/zlato-v-pravljicah.html

Svetina, J. (1999). Duhovna govorica pravljic. Kačja dolina. Abram.

Šircelj, M., Kobe, M. in Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Mladinska knjiga.

Tomšič M. (1994). Začarana hiša in druge istrske pravljic. Lipa.

Zalokar Divjak, Z. (2000). Brez pravljice ni otroštva. Gora.

Zalokar Divjak Z. (1998). Vzgoja za smisel življenja. Educy.

Zvočne vilice Sacred Solfeggio. https://www.visja-vibracija.si/izdelek/zvocne-vilice-sacred-solfeggio-set