Spodbujanje razvoja družinske pismenosti in bralne kulture v predšolskem obdobju: primer sodelovanja med Vrtcem Ciciban Sevnica in Knjižnico Sevnica
Izvleček
Pregled literature je pokazal, da se v slovenskem prostoru veliko pozornosti namenja sodelovanju vrtcev in splošnih knjižnic pri razvijanju bralne pismenosti predšolskih otrok. Bralna pismenost in reden stik s kakovostno otroško literaturo zelo spodbudno vplivata na celosten razvoj otrok na kognitivnem, čustvenem, socialnem in moralnem področju. Predstavili bomo primer sodelovanja med Vrtcem Ciciban Sevnica in Knjižnico Sevnica, pri čemer bomo poudarili in podrobneje opisali razvoj nove skupne aktivnosti – obisk družin predšolskih otrok. Namen te aktivnosti je ozaveščevalne narave, saj vsem staršem predstavimo pomen branja za otrokov razvoj in raznovrstno ponudbo Knjižnice Sevnica, ki je na razpolago njim in njihovim otrokom, staršem pa je ob tej priložnosti omogočen tudi brezplačen prvi vpis. S to aktivnostjo želimo odpreti vrata knjižnice novim družinam, spodbuditi razvoj družinske pismenosti in bralne kulture, posebej v družinah s predšolskimi otroki.
Ključne besede: družinska pismenost, bralna kultura, motiviranje za branje, Vrtec Ciciban Sevnica, Knjižnica Sevnica
Uvod
Številne raziskave so dokazale učinkovitost različnih programov za spodbujanje družinske pismenosti (Fikrat-Wevers, Steensel in Arends, 2021; Swain in Cara, 2017). Vrtec in splošna knjižnica sta ustanovi, ki kot del svojega poslanstva razumeta tudi razvijanje družinske pismenosti in vzgojo za branje pri najmlajših otrocih. V tem prispevku bomo predstavili primer sodelovanja med Vrtcem Ciciban Sevnica in Knjižnico Sevnica, pri čemer bomo posebej poudarili razvoj nove skupne aktivnosti – obisk skupine otrok iz vrtca skupaj s starši. S to aktivnostjo pridobivamo nove uporabnike, ozaveščamo starše o pomenu branja za otrokov razvoj, jih informiramo o raznoliki ponudbi splošne knjižnice, otrokom pa s spremljevalnim programom omogočimo prijetno izkušnjo stika s knjigo. Tako želimo prispevati k razvoju bralne kulture v družinah s predšolskimi otroki in posledično prispevati tudi k dvigu družinske pismenosti.
Pomen branja pravljic za razvoj otrok v predšolskem obdobju
Številne raziskave kažejo, da branje otroku v predšolskem obdobju zelo spodbudno vpliva na otrokov razvoj na različnih področjih. Posebej pomembno je spodbujanje družinske pismenosti in razvoja kulture branja v družini (Grginič, 2006). Družina je okolje, ki dolgoročno najbolj zaznamuje otrokov odnos do jezika, knjige in branja, vloga staršev, ki v otroku zavestno vzbujajo ljubezen do knjige, je pri tem nenadomestljiva (Newman, 2017). Vsaka odrasla oseba, ki bere predšolskemu otroku, predstavlja bralni zgled, pa naj bere z otrokom ali sama in jo otrok pri tem opazuje (Licardo in Haramija, 2017). Med temeljna pravila za vzgojo mladih bralcev spadajo vsakodnevno branje staršev otrokom, kupovanje knjig in revij za otroke ter odrasle ter razumno omejevanje gledanja televizije in igranja igric na različnih elektronskih napravah (Kropp, 2000). Pokazalo se je, da zgodnji stik otrok s knjigami napoveduje boljši razvoj njegove jezikovne inteligence (Murray in Egan, 2014). Ena izmed raziskav je pokazala tudi, da je dialoško branje posebej učinkovito pri nadomeščanju razvojnega zaostanka otrok na jezikovnem področju (Hargrave in Sénéchal, 2000).
Branje kakovostne otroške literature lahko pri predšolskih otrocih že v sorazmerno kratkem časovnem obdobju zelo spodbudi razvoj čustvene in socialne inteligence (Betawi, 2015). Dialoško branje pravljic spodbuja poleg čustveno-socialnega tudi moralni razvoj otrok. Ob branju pravljic se otroci prek identifikacije s pravljičnimi junaki spontano učijo moralnih norm in družbeno sprejemljivega vedenja. Ob zgodbah so bolj odprti za pogovor o moralnih vprašanjih kot v primeru lastnega napačnega ravnanja, saj se ne počutijo tako izpostavljene in presojane (Thompson, 2011). Branje otroku je tudi čas povezanosti med staršem in otrokom, priložnost za stik in krepitev odnosa ter ustvarjanje čustvene in telesne bližine. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, da otroci staršev, ki otrokom več berejo, pogosteje razvijejo varno navezanost na starše (Bus in van IJzendoorn, 1992; Vandermaas-Peeler, Nelson, Bumpass in Sassine, 2009). Ena izmed raziskav je pokazala, da branje otroku spreminja splošen odnos staršev do knjige in da starši ob kontinuiranem branju otroške literature začnejo pogosteje posegati tudi po literaturi za odrasle (Bus, van IJzendoorn in Pellegrini, 1995).
Ustaljene oblike sodelovanja med Vrtcem Ciciban Sevnica in Knjižnico Sevnica
V slovenskem prostoru se veliko pozornosti namenja sodelovanju vrtcev in splošnih knjižnic pri razvijanju bralne pismenosti predšolskih otrok (Fišter, 2018; Klanšek, 2021; Kobal, 2016; Kozmus, 2015; Rivić, 2018). Tudi med Knjižnico Sevnica in Vrtcem Ciciban Sevnica že leta potekajo številne skupne aktivnosti, s katerimi si v obeh ustanovah prizadevamo za dvig bralne kulture in bralne pismenosti. S temi aktivnostmi skrbimo tudi za večjo prepoznavnost naše knjižnice med najmlajšimi prebivalci občine. Veliko vrtčevskih skupin prihaja na obisk v knjižnico, pri čemer za njih običajno pripravimo pravljično ali bibliopedagoško uro, občasno pa tudi kakšno ustvarjalno delavnico. Pravljične ure potekajo tako, da bibliotekarke naredijo vsebinski uvod v pravljično uro, pri čemer si pomagajo z različnimi pripomočki, strokovno literaturo za otroke, zastavijo uganke, povprašajo otroke o izkušnjah v povezavi z obravnavano tematiko in podobno. Nato sledi branje pravljice, pri katerem bibliotekarka otrokom sproti kaže tudi ilustracije v predstavljeni knjigi. Po prebrani knjigi sledi še pogovor o vsebini zgodbe, bibliotekarka preveri, kako so otroci doživeli zgodbo, kaj se jih je dotaknilo, kako bi oni ravnali v podobnem položaju, kako so se počutili junaki v pravljici in podobno. Pri tem smo posebej pozorni na odgovore otrok, poskušamo jih vključevati v pogovor in njihove odzive tudi spodbudno ovrednotiti (ni napačnih odgovorov). Pravljice izbiramo po navdihu, včasih tematiko predlagajo vzgojiteljice, drugič jo povežemo z ritmom koledarskega leta (npr. letni časi in prazniki) ali pa z razvojnimi in medosebnimi izzivi v predšolskem obdobju. Pri izboru se opiramo na Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto izda Mestna knjižnica Ljubljana.
Vzgojiteljice z otroki občasno na kratko obiščejo knjižnico, skupaj si ogledajo otroški kotiček, otroci se poigrajo z določenimi predmeti za najmlajše in prelistajo nekatere slikanice. Namen rednih obiskov otrok v naši knjižnici je, da jo doživijo kot prijetno, »domače« okolje, ki jim ponudi tudi prijetno izkušnjo stika z otroško literaturo. Sodelovanje poteka tudi tako, da bibliotekarke ob določenih priložnostih (npr. dan mladinske književnosti, zaključek predšolske bralne značke – Cicibralčka …) pravljične ure ali druge pogovorne aktivnosti izvajamo v vrtcu.
Vsako leto pripravljamo bibliotekarke za nekatere vzgojiteljice tudi priporočilne sezname kakovostne otroške literature po posameznih starostnih obdobjih, pri čemer skušamo slediti smernicam za pripravo priporočilnih seznamov za predšolsko bralno značko (Haramija in Jamnik, b. d.). Na pobudo vzgojiteljic Vrtca Ciciban Sevnica redno pripravljamo tematske sezname otroške literature, ki je dostopna v naši knjižnici. Tako pomagamo obogatiti obravnavano temo v vrtcu s kakovostno otroško literaturo, kar lahko otrokom ponudi večplastno izkušnjo obravnavane teme, hkrati pa se s čim pogostejšim vključevanjem otroške literature v vzgojno delo spodbujata bralna pismenost in bralna kultura.
Nova aktivnost: obisk družin predšolskih otrok
V preteklih dveh letih (2022–2023) smo na pobudo Vrtca Ciciban Sevnica začeli novo skupno aktivnost, za katero menimo, da je postala primer dobre prakse in je kot taka vredna pozornosti v slovenskem prostoru. To so organizirani obiski Knjižnice Sevnica, ki jih skupaj opravijo družine otrok, vključenih v posamezne skupine vrtca. Aktivnost poteka v popoldanskem času in jo redno izvajata dve bibliotekarki, saj se otroci in starši razdelijo v dve skupini. Ena izmed bibliotekark med obiskom ob prisotnosti vzgojiteljice skupine izvede pravljično uro za otroke. Druga bibliotekarka v tem času staršem na kratko razloži pomen branja otroške literature za razvoj otrok ter predstavi ponudbo in številne storitve Knjižnice Sevnica tako za odrasle kot za njihove otroke. Skupaj se sprehodimo po knjižnici, pri čemer starši spoznajo postavitev knjižnega gradiva in se pobliže spoznajo s knjižnično ponudbo. Predstavimo jim posamezne aktivne projekte knjižnice in jih povabimo k morebitnemu sodelovanju. Precej časa s starši preživimo na otroškem oddelku, kjer predstavimo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, obrazložimo pomen oznake zlata hruška, ki jo najdejo na sprednji strani izbranih knjig, ter pokažemo nekaj primerov kakovostne literature za otroke in mladostnike. Nekateri starši se ob tej priložnosti odločijo za brezplačen prvi vpis v knjižnico, ob koncu predstavitve smo jim na voljo še za morebitna dodatna vprašanja.
Obisk ene od skupin v knjižnici (Foto: arhiv knjižnice)
Aktivnost smo začeli na pobudo ene izmed enot vrtca (štiri skupine), ker pa je bila med starši dobro sprejeta, smo se skupaj odločili, da jo izvedemo tudi za vse druge skupine v vrtcu v starostnem obdobju otrok od dve do šest let. Doslej smo v letih 2022 in 2023 izvedli 22 obiskov skupin otrok z njihovimi starši. Načrtujemo, da bomo aktivnost periodično ponavljali, tako da se bodo vanjo vsaj enkrat vključile vse generacije otrok s starši. S to aktivnostjo želimo predvsem spodbujati razvoj družinske pismenosti, saj se zavedamo ključne vloge staršev pri oblikovanju odnosa otrok do knjig in bralne pismenosti na splošno. Nekateri starši ob izvedbi te aktivnosti pridejo v prvi neposredni stik z našo knjižnico. Posebej jih želimo nagovoriti s strokovno utemeljitvijo, kako pomembno je branje pravljic za razvoj otrok v predšolskem obdobju in kako jim v knjižnici pri tem pomagamo. Spodbudimo jih k rednemu, vsakodnevnemu branju otroku, ki naj – če je le mogoče – postane nekakšen ritual, čas umiritve in stika med starši ter otrokom.
Med izvajanjem aktivnosti se je pokazalo, da z njo veliko pridobijo tudi otroci iz družin priseljencev, kar so izrazili nekateri starši in vzgojiteljice skupin. Večina staršev teh družin je prek aktivnosti prvič stopila v stik s knjižnico in nekateri izmed njih so postali redni uporabniki. Kot smo pokazali z izsledki raziskav v uvodnem delu članka, lahko otroci z rednim poslušanjem otroške literature uspešno nadoknadijo razvojni zaostanek na jezikovnem področju, kar za družine priseljencev pomeni priložnost za opolnomočenje in lažjo integracijo v lokalno okolje. Pridobljena spoznanja in izkušnje izvajanja naše aktivnosti so lahko izhodišče za razmislek o popularizaciji ter raziskovanju tovrstne prakse širše v slovenskem prostoru.
Sklep
Kakovostno in raznovrstno sodelovanje med vrtcem in splošno knjižnico lahko pomembno vpliva na razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture predšolskih otrok. Številne raziskave so pokazale, kako pomembno je branje pravljic za razvoj otrok na miselnem, čustvenem, socialnem in moralnem področju. Poleg uveljavljenih in ustaljenih oblik sodelovanja med vrtcem in splošno knjižnico je zato pomembno oblikovanje novih aktivnosti. Obiski družin predšolskih otrok v sodelovanju med Vrtcem Ciciban Sevnica in Knjižnico Sevnica so primer dobre prakse, ki spodbuja razvoj družinske pismenosti ter bralne kulture. Aktivnost pripomore k ozaveščanju staršev o pomenu branja za otrokov razvoj ter jih informira o raznovrstni ponudbi knjižnice tako za odrasle kakor za njihove otroke. Pozitivni odzivi strokovnih delavcev vrtca in vključenih družin nas motivirajo, da bomo to aktivnost izvajali tudi v prihodnje.
Viri in literatura
Betawi, I. A. (2015). What effect does story time have on toddlers’ social and emotional skills. Early Child Development and Care 185(4), 594–600.
Bus, A. G., in van IJzendoorn, M. H. (1992). Patterns of attachment in frequently and infrequently reading mother-child dyads. Journal of Genetic Psychology 153(4), 395–403.
Bus, A. G., van IJzendoorn, M. H., in Pellegrini, A. D. (1995). Joint Book Reading Makes for Success in Learning to Read: A Meta-Analysis on Intergenerational Transmission of Literacy. Review of Educational Research 65(1), 1–21.
Fikrat-Wevers, S., Steensel, R., and Arends, L. (2021). Effects of Family Literacy Programs on the Emergent Literacy Skills of Children From Low-SES Families: A Meta-Analysis. Review of Educational Research 91(4), 577–613.
Fišter, S. (2018). Družinska pismenost: znanje staršev predšolskih otrok in dejavnosti splošnih knjižnic na Dolenjskem. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=111017&lang=slv.
Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Založba Izolit.
Haramija, D., in Jamnik, T. (b. d.). Knjige za PBZ do 2015. https://www.bralnaznacka.si/assets/Uploads/knjige-za-PBZ-do-2015-.pdf.
Hargrave, A. C., in Sénéchal, M. (2000). A Book Reading Intervention with Preschool Children Who Have Limited Vocabularies: The Benefits of Regular Reading and Dialogic Reading. Early Childhood Research Quarterly 15(1), 75–90.
Klanšek, V. (2021). Sodelovanje Vrtca Zagorje ob Savi z javno knjižnico. Magistrsko delo. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6577/1/MAGISTRSKO_DELO_Vanja_Klan%C5%A1ek.pdf.
Kobal, A. (2016). Pogledi staršev in strokovnih delavcev vrtca na sodelovanje s potujočo knjižnico. Diplomsko delo. http://pefprints.pef.uni-lj.si/3434/1/Kobal_Anja_diploma.pdf.
Kozmus, D. (2015). Vzgojiteljice o sodelovanju med vrtcem in javno knjižnico. Diplomsko delo. http://pefprints.pef.uni-lj.si/2804/1/diplomska_naloga_DorotejaKozmus_13.3.2015.pdf.
Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Učila.
Licardo, M., in Haramija, D. (2017). Uvod. V: M. Licardo in D. Haramija (ur.), Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju (str. 1–4). https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/281.
Rivić, L. (2018). Vloga knjižnice v vrtcu. Magistrsko delo. https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=17565&lang=slv.
Murray, A., in Egan, S. M. (2014). Does reading to infants benefit their cognitive development at 9-months-old? An investigation using a large birth cohort survey. Child Language Teaching and Therapy 30(3), 303–315.
Newman, N. (2017). Vzgajanje strastnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju. Hiša knjig, Založba KMŠ.
Swain, J. M., in Cara, O. (2017). Changing the home literacy environment through participation in family literacy programmes. Journal of Early Childhood Literacy 19(4), 431–458.
Thompson, M. (2011). Developing moral values in children: Observations from a preeschool. IFE PsychologIA 19(2), 394–411.
Vandermaas-Peeler, M., Nelson, J. A., Bumpass, C., in Sassine, B. (2009). Social contexts of development: Parent-child interactions during reading and play. Journal of Early Childhood Literacy 9(3), 295–317.