Splošne knjižnice v novi realnosti

Vpliv epidemije na knjižnično dejavnost najizraziteje ponazarjajo statistični podatki pred in po nastopu epidemije. V ta namen so koordinatorji osrednjih območnih knjižnic (OOK) s pomočjo osrednjih knjižnic, uredništev spletnih portalov, pri katerih knjižnice sodelujejo, dobaviteljev e-gradiv, NUK in IZUM pridobili podatke za leti 2019 in 2020. Primerjava le-teh pokaže v letu 2020 zmanjšanje nekaterih kazalcev, kot so fizični obisk knjižnic, fizična izposoja knjižničnega gradiva, število organiziranih prireditev ipd., po drugi strani pa so se kazalci pri drugih storitvah, vezanih v glavnem na digitalno okolje, precej zvišali. V skupini koordinatorjev OOK so pripravili tudi anketni vprašalnik, namenjen zaposlenim v slovenskih splošnih knjižnicah. Z njim so želeli pridobiti vpogled v delovno okolje zaposlenih v slovenskih splošnih knjižnicah v času epidemije ter spoznati njihove izkušnje in izzive pri soočanju z epidemijo v delovnem okolju. Kot kažejo prvi izsledki, so se knjižničarji na spremenjene razmere odzivali z veliko mero fleksibilnosti in inovativnosti.

Na podlagi statističnih podatkov in spletnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da so se knjižnice na spremembe in izredne razmere odzivale hitro, učinkovito in proaktivno. Obstoječe storitve so nadgrajevale in uvajale nove, jih predstavljale v digitalnem okolju, s tem pa postale dostopne vsem in vsakomur ob vsakem času, kar je predstavljeno tudi na povezavi. 

O spremenjenem načinu delovanja slovenskih splošnih knjižnic in o soočanju z izzivi pri delu med epidemijo COVID-19 so poročali tudi mediji, ki so spremljali tako knjižnične preizkušnje kot napore na nacionalni in lokalni ravni.

Novico pripravila: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Portal slovenskih splošnih knjižnic