Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Spletno predavanje prof. Anne J. Gilliland o informacijski in medijski pismenosti v šolah in na fakultetah

Spletno predavanje prof. Anne J. Gilliland o informacijski in medijski pismenosti v šolah in na fakultetah
15. 4. 2022
Nataša Knap
Narodna in univerzitetna knjižnica

Kolegi iz Zagreba (Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu, Centar za stalno stručno usavršavanje knjižničara u RH) so v sredo 13. aprila 2022 organizirali spletno predavanje prof. Anne J. Gilliland s kalifornijske univerze UCLA z naslovom Critical interventions in information and media literacy in schools and universities.

Predavanje je slušateljem prineslo strukturiran ter zgoščen pregled pomena informacijske in medijske pismenosti v današnjem času. Predavateljica je predstavila tudi zaznane težave pri razvijanju informacijske in medijske pismenost v izobraževalnih institucijah v Los Angelesu ter strategije, ki jih za njihov razvoj uporabljajo na UCLA.

Informacije in mediji v različnih oblikah vplivajo na naše osebno, družabno in intelektualno življenje. Nudijo nam pomembne možnosti za razvoj in razširjanje novih spoznanj, vendar hkrati predstavljajo resne izzive uveljavljeni kulturi in našemu sistemu vrednot. V zadnjih letih se pogosto izrabljajo za politične namene in predstavljanje »alternativnih dejstev«. Prof. Gilliland je opozorila, da se nam v središču pandemije pojavlja t. i. infodemija z ogromno količino informacij, ki so lahko tudi zavajajoče ali celo lažne.

Tako npr. med največje organizacije v Združenih državah Amerike sodijo medijske organizacije, ki so lahko tudi orodje politike. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da poleg tega da razširjajo informacije, le te od posameznikov tudi pridobivajo. Premalokrat se zavedamo, da zbirajo naše osebne podate in podatke o naših interesih, ki jih nato uporabijo tako za oglaševanje kot tudi za načrtno vsiljevanje političnih stališč. V ZDA zaznavajo zelo nizko transparentnost delovanja teh organizacij, pri posameznikih pa pomanjkanje zavedanja o pomenu in vlogi umetne inteligence v ozadju algoritmov delovanja na spletu.
Prof. Gilliland je predstavila nekaj primerov vprašanj, ki si jih zastavljajo uporabniki informacij, ter kako bi se ta vprašanja morala glasiti pri posameznikih z ustreznimi veščinami kritične informacijske in medijske pismenosti. Tako bi si namesto vprašanja »Kako lahko najdem informacije?« morali postaviti vprašanje »Kako lahko najdem zaupanja vredne informacije?«. Če se sprašujemo »Ali knjižnica shranjuje podatke o stvareh, ki sem si jih izposodil ali prebral?«, bi moralo biti vprašanje v resnici »Kdo spremlja in beleži podatke o informacijah, ki jih iščem, kako dolgo jih shranjuje in na katerih napravah?«. V primeru vprašanja »Kako si lahko zagotovim, da bom pravočasno dobil obvestilo o novih informacijah s področja, ki me zanima?«, bi se morali vprašati »Kdo mi vsiljuje določene informacije, zakaj misli, da me to zanima, in kaj je njegov cilj?«.

Pri končnih uporabnikih informacij je potrebno nenehno spodbujati razmislek o vplivu družbenih omrežij na njihovo življenje, razmišljanje in nenazadnje tudi na počutje. V visokošolskem okolju je pomembno zavedanje, da družbena omrežja lahko negativno vplivajo tako na študente kot tudi na raziskovalce in profesorje. Najizrazitejši negativni vplivi, ki jih zaznavajo, so odvisnost, socialna izoliranost, težave z duševnim in fizičnim zdravjem, spodbujanje rasizma, spletno nadlegovanje ipd.

Za doseganje ustrezne ravni veščin kritične informacijske in medijske pismenosti je z izobraževanjem na tem področju treba začeti že v osnovni šoli ter znanje in spretnosti nadgrajevati v vseh življenjskih obdobjih. Pomembno je, da ustrezno usposobimo tudi učitelje in profesorje, saj bodo le tako lahko uporabili učinkovite pristope k izobraževanju ter kritično vrednotili vire informacij. Ustaljeno izobraževanje s področja informacijske pismenosti je treba nadgraditi z vsebinami medijske pismenosti.

Kot odgovor na opisane potrebe so na UCLA pripravili nov študij informacijske in medijske pismenosti, ki so ga začeli izvajati v januarju 2022. Študij obsega osem predmetov, izvajata pa ga dva oddelka – Oddelek za informacijsko znanost ter Oddelek za izobraževanje.

Posnetek zanimivega predavanja prof. Anne J. Gilliland si lahko ogledate na povezavi.

Skip to content