Specialne knjižnice se predstavljajo
Zakon o knjižničarstvu (2015) določa, da je knjižnica organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostopnost informacijskih virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne.
Specialna knjižnica je knjižnica, ki kot organizacijska enota deluje v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih, zdravstvenih ali drugih podobnih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno disciplino oziroma določeno področje znanja (BibSiSt).
Aktualna zakonodaja na področju knjižničarstva določa, da dolgoročni razvoj knjižnic usmerjajo strokovna priporočila in standardi. V Sloveniji imamo Strokovne standarde za specialne knjižnice (26. 11. 2018–25. 11. 2028). Navedeni standardi navajajo, da je uspešnost specialne knjižnice odvisna predvsem od usposobljenosti specialnega knjižničarja. Specialni knjižničar mora imeti strokovna znanja bibliotekarske in informacijske znanosti, znanja s področja, na katerem deluje matična organizacija, veščine in sposobnosti za organizacijo in upravljanje knjižnice ter za komunikacijo z uporabniki in vodstvom matične organizacije.
Največji izzivi specialnih knjižničarjev so razvoj informacijske tehnologije, nove storitve, ki nastajajo na osnovi tradicionalnih knjižničnih storitev, nove zahteve uporabnikov, spremembe na znanstvenem področju, pojav novih deležnikov na področju informacijskih storitev ter nove oblike ustvarjanja in razširjanja znanj. Vsi navedeni izzivi vplivajo na spremenjeno vlogo, ki jo ima knjižnica v matični organizaciji in širšem okolju. Pomembno je, da matična organizacija prepozna knjižnico kot enega od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost strokovnega in znanstvenega dela organizacije.
Specialni knjižnicar mora biti vključen v informacijske tokove matične organizacije, seznanjen mora biti z njenimi aktivnostmi in le s proaktivnim delovanjem lahko nudi popolno knjičnično podporo zaposlenim.
V specialnih knjižnicah je praviloma zaposlena največ ena oseba, so pa v slovenskem prostoru tudi izjeme. Med sabo se torej zelo razlikujejo glede na strokovno področje, po velikosti prostora, raznolikosti zbirk, številu svojih porabnikov in številu zaposlenih. Poleg tega se razlikujejo tudi glede na vir sredstev za delovanje. Specialne knjižnice imamo v Sloveniji v podjetjih, raziskovalnih ustanovah, državni upravi, muzejih, zdravstvenih ustanovah, društvih …
Po zadnjih statističnih podatkih za leto 2021 smo imeli v Sloveniji 96 specialnih knjižnic (upravnih enot) s 140 enotami (storitvenimi mesti). Med njimi je bilo 6 specialnih knjižnic s področja industrije in trgovine, 4 društvene knjižnice, 34 knjižnic s področja kulture, 15 vladnih knjižnic, 18 knjižnic s področja znanosti, 8 s področja zdravstva in 11 drugih specialnih knjižnic. V specialnih knjižnicah je bilo v rednem delovnem razmerju zaposlenih 143,55 (EPZ) delavcev oziroma 160 oseb, med katerimi je bilo 79 % strokovnih knjižničarskih delavcev.
Ob tem vas specialne knjižnice vabimo, da v nekaj odstavkih predstavite svojo knjižnico (dejavnosti, posebnosti) in priložite tudi dve ali tri fotografije. Izpostavite tisto, na kar ste najbolj ponosni (prostor, oprema, storitve ipd.), lahko pa v članku opozorite tudi na perečo problematiko. Navodila za pripravo prispevkov najdete na https://knjiznicarske-novice.si/sodelovanje.
Posredujte jih čim prej, saj se je poletje že začelo, na naslov knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si. Upam, da se boste odzvali v čim večjem številu in bomo strokovni javnosti predstavili večji del specialnih knjižnic.