Specialne knjižnice – nadarjenim otrokom spodbudno učno okolje

Izvleček

Prispevek obravnava ozaveščanje nadarjenih otrok in zlatih bralcev o področju akademskega, znanstvenega in raziskovalnega dela prek spoznavanja gradiva, ki ga hrani Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in delovnih procesov v Biblioteki ter tudi na Akademiji. Z možnostjo obiska naše ustanove smo želeli učencem vzbuditi zanimanje za nacionalno pisno kulturno dediščino in prebiranje slovenskih književnih del, jih spodbuditi k raziskovanju različnih področij ter jim približati akademsko okolje. Obenem je bila to za Biblioteko SAZU priložnost za razmislek o smiselnosti razvoja tovrstne dejavnosti tudi v prihodnje.

Ključne besede: specialne knjižnice, nadarjeni učenci, zlati bralci, bibliopedagoške dejavnosti, knjižnično ozaveščanje, znanost, slovenska kulturna dediščina

1 Uvod

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je po definiciji najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova (ZSAZU, 1994). Njeno poslanstvo poskuša izpolnjevati tudi Biblioteka, ki s svojimi storitvami podpira znanstveno-raziskovalni proces ter prispeva k ohranjanju pisne kulturne dediščine (Kodrič-Dačić, 2012). Zaradi zelo obsežne (več kot pol milijona enot knjižničnega gradiva) in dragocene knjižnične zbirke, bogate in zanimive zgodovine, močnih povezav s slovenskimi znanstveniki in pomena v slovenskem bibliotekarskem prostoru smo v Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju: Biblioteka SAZU) v zadnjih dveh letih začeli pozornost namenjati tudi mlajši generaciji oziroma našim potencialnim uporabnikom. Pobuda za prvi obisk je prišla iz Osnovne šole Riharda Jakopiča, in sicer je učiteljica izrazila željo, da bi nadarjene učence za njihove dosežke nagradili z obiskom Biblioteke SAZU. Zakon o osnovni šoli (1996) navaja, da so nadarjeni učenci tisti »učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu«. Pri učencih se nadarjenost izraža bodisi na področju splošnih sposobnosti (IQ nad 130) bodisi na ožjem področju miselnega delovanja, npr. glasbeno področje, likovno področje, jezikovno področje. Imajo lahko neverjetno dober spomin, odlične sposobnosti vodenja ali so izjemni pri ustvarjalnem mišljenju (Marjanovič Umek in Svetina, 2020). Osnovna šola jim mora omogočati ustrezne izobraževalne pogoje s prilagoditvijo učnih vsebin, metod in oblik dela pri pouku ter jim nuditi, da se lahko vključujejo v ustrezne dodatne dejavnosti, ki so prilagojene njim (ZOsn, 1996). V skupino zlatih bralcev se uvrščajo tisti učenci, ki so v vseh devetih letih uspešno zaključili bralno značko. Na koncu devetega razreda prejmejo posebno priznanje, ki jim ga podeli Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. Nadarjeni učenci in zlati bralci so torej učenci, ki izstopajo po svojem znanju, ustvarjalnosti, izjemnih dosežkih, radovednosti in po tem, da v primerjavi z vrstniki z večjim veseljem prebirajo knjige in zahtevnejše vsebine na spletu ter si tako širijo obzorja in razvijajo bralno kulturo.

Učenci so se podrobneje seznanili z delom naše knjižnice in z njenimi dragocenimi zbirkami. Namen teh dveh dogodkov je bil spodbujanje veselja do slovenskih književnih del, znanosti in kulture ter širitev prepoznavnosti Biblioteke SAZU tudi med mlajšo populacijo, saj so prav oni naši bodoči potencialni uporabniki.

2 Razvojna psihologija v srednjem in poznem otroštvu ter mladostništvu

Začetnik razvojne psihologije švicarski psiholog in filozof Jean Piaget (1896–1980) je utemeljil več različnih stopenj v razvoju človeka. Ker so bili udeleženci predstavitev v Biblioteki SAZU stari med devet in petnajst let, sta za ta prispevek relevantni dve stopnji, in sicer stopnja konkretno logičnega mišljenja (6–11 let) in stopnja formalno logičnega mišljenja (od 12. leta naprej) (Piaget, 1959). Otroci v srednjem in poznem otroštvu mentalnih nalog ne rešujejo hitreje, ampak drugače. Razvoj konkretno logičnega mišljenja je postopen proces. Z razvojem miselnih operacij se spremeni način, kako otrok razume svet. Izkušnje iz vsakdanjega življenja, ki jih otrok pridobi pri reševanju problemov, mu omogočajo oblikovanje splošnih pravil za reševanje podobnih situacij (Marjanovič Umek in Svetina, 2020). Stopnja formalnih operacij traja od 11. do 15. leta, ko mladostnik vedno bolj opušča konkretno mišljenje ter konkretne miselne opore, vse bolj pa se opira na abstraktne pojme. Razmišlja o različnih možnostih in jih poskuša preveriti na logičen način. Bolj poglobljeno razume, kaj je nujno, možno in stvarno, postaja bolj dostopen za hipoteze in probleme (Piaget, 1959). Mladostniki so v primerjavi z otroki v srednjem in poznem otroštvu že bolj vešči na področju miselnih procesov. Svojo pozornost bolj zavestno usmerjajo v miselne naloge, pri reševanju se tudi učinkoviteje prilagajajo zahtevam, ki se spreminjajo. »Razvijajo tudi bolj učinkovite spoznavne strategije za shranjevanje podatkov v spominu, njihovo miselno predstavo in priklic informacij, naraščajoči nabor znanja pa povečuje in jim olajšuje rabo teh strategij« (Zupančič in Svetina, 2020, str. 666).

3 Nadarjeni otroci in znanost

»Okrog 3 % otrok ima izrazito visoke sposobnosti konvergentnega ali divergentnega mišljenja – ti otroci so nadarjeni« (Marjanovič Umek in Svetina, 2020, str. 509). Posameznik je pri konvergentnem mišljenju ob reševanju nalog, ki dopuščajo samo en odgovor (npr. računanje), hiter in učinkovit. Gre za mišljenje, katerega cilj je odkrivanje že obstoječega. Pri divergentnem mišljenju pa oseba išče nove in nenavadne rešitve, ki niso vnaprej določene. Posamezniki z zelo dobro razvitim divergentnim mišljenjem razumejo probleme z več različnih vidikov (Marjanovič Umek in Svetina, 2020). Demir je v šolskem letu 2013-2014 izvedel raziskavo med dvesto petindvajsetimi učenci tretjih razredov osnovne šole pri učni uri spoznavanje okolja. Zanimalo ga je, kako učenci tretjega razreda osnovne šole razumejo pojem znanosti in katere elemente znanstvenega procesa pri tem uporabljajo. Na podlagi rezultatov raziskave je ugotovil, da učenci najpogosteje razumejo znanost kot proces raziskovanja, odkrivanja in eksperimentiranja. Njegova raziskava tudi ugotavlja, da so predstave mlajših učencev velikokrat podobne predstavam starejših učencev, kar pomeni, da se osnovne ideje o znanosti oblikujejo razmeroma zgodaj (Demir, 2015). Znanost pomembno vpliva na razvoj družbe in otrok, zlasti nadarjenih, ki ob njej razvijajo logično in kritično mišljenje, zato imajo pri tem pomembno vlogo učitelji. Njihova stališča, odnos do znanosti ter spodbujanje nadarjenosti bistveno vplivajo na intelektualni razvoj učencev (Pejić idr., 2018). Dickson idr. (2021) pišejo o tem, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo večje zanimanje za znanstvene poklice. Izobraževalne ustanove bi morale po njihovem mnenju učenje znanosti čim bolj povezati z vsakdanjim življenjem. Učenci bi na ta način razvili še bolj pozitiven odnos do znanosti (Dickson idr., 2021).

4 Specialne knjižnice in delo z nadarjenimi učenci

Ker imajo nadarjeni otroci več različnih interesov, so aktivni ter iznajdljivi pri iskanju informacij, imajo bogato besedišče in radi berejo (Marjanovič Umek in Svetina, 2020), so zanje specialne in univerzitetne knjižnice pomemben knjižnični vir, saj hranijo veliko strokovnih knjig, poleg tega so naročene na specializirane revije in časopise. Da bi nadarjen otrok na določenem področju lahko še bolj napredoval, mu mora biti na voljo tudi gradivo iz teh knjižnic, saj so po mnenju Kroppa (2020) šolske knjižnice velikokrat presplošne, da bi npr. imele več specializiranega gradiva o določeni tematiki. Tvaruzka (2009) razmišlja, da imajo šolske in splošne knjižnice veliko otroških programov in delavnic, medtem ko v univerzitetnih knjižnicah to ni ravno pogosto. Seveda pa imajo pri tem zelo pomembno vlogo tudi učitelji. Pri učiteljih, ki so učinkoviti pri prepoznavanju in poučevanju nadarjenih učencev, prevladujejo osebnostne lastnosti, kot so veselje do dela, prilagodljivost, ustvarjalnost in strokovnost (Gari idr., 2018). Te lastnosti lahko prezrcalimo tudi na strokovne delavce v specialnih knjižnicah. Bibliotekarji v specialnih knjižnicah so pri delu z nadarjenimi otroki zagotovo uspešnejši, če otroci pri njih začutijo, da opravljajo svoje delo z veseljem, ustvarjalnim žarom in iznajdljivostjo ter imajo ustrezen pedagoški odnos. Na ta način lahko tudi v specialnih knjižnicah prispevamo k spodbujanju intelektualnega razvoja nadarjenih otrok. Allen-Overbey, Dotson in Meyers LaBadie (2016) so v svoji raziskavi ugotovili, da imajo knjižnice pomembno vlogo pri spodbujanju zanimanja otrok za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. V Strokovnih izhodiščih posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi (2019) je še zapisano, da nadarjenih učencev ne smemo pretirano obremeniti, pri tem pa je potrebno, da se upoštevajo njihova motivacija, zmožnosti in interesi.

Slika 1: Predstavitev abecednega imenskega listkovnega kataloga Biblioteke SAZU (foto: Maja Selko, 2024)

5 Programi knjižničnega ozaveščanja

Angleški izraz za knjižnično ozaveščanje je »library outreach«. Ta izraz se nanaša na dejavnosti, ki jih knjižnice izvajajo zato, da bi se še bolje povezale s skupnostmi. Izbira slovenskega prevoda je odvisna od vsebinskega konteksta in terminološke rabe v posamezni stroki. V Sloveniji se uporabljajo izrazi, kot so dostopanje, pristop k javnosti, doseganje skupnosti ali ozaveščanje (Javrh, 2025). Nekatere dejavnosti ozaveščanja so bolj osredotočene na promocijo knjižničnih storitev in virov širši skupnosti, druge so lahko bolj usmerjene v določene skupine, ki jim knjižnične storitve niso zagotovljene v zadostni meri (Fras Popović in Vilar, 2025). Eden najpomembnejših ciljev knjižničnega ozaveščanja je, da knjižnice privabijo tiste uporabnike, ki njihovih storitev ne poznajo dobro in jih zato tudi še ne koristijo (Fras Popović in Vilar, 2025). V Strokovnih izhodiščih posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi (2019) je zapisano, da bi bilo v višjih razredih osnovnih in srednjih šol treba omogočiti dodatne »pull out« programe v obliki dodatnih učnih ur za nadarjene ali njihovo občasno poučevanje v homogenih skupinah v okviru rednega pouka ali zunaj le-tega (fleksibilna diferenciacija). Gre za občasne programe za nadarjene učence, pri katerih so učenci začasno izločeni iz rednega pouka in vključeni v posebne učne dejavnosti, prilagojene glede na njihove sposobnosti in interese.

V Biblioteki SAZU smo gostili nadarjene učence četrtega in petega razreda Osnovne šole Riharda Jakopiča ter zlate bralce devetega razreda Osnovne šole Mirana Jarca. Osnovnošolcem smo želeli čim bolj približati slovensko knjižno in neknjižno kulturno dediščino, ki jo hrani Biblioteka SAZU, predstaviti pomembne naloge, ki jih naša biblioteka opravlja, ter jih seznaniti z akademsko knjižnico kot eno izmed knjižnic, ki jo bodo lahko obiskovali pri svojem izobraževanju v prihodnosti. Našim mladim obiskovalcem smo najprej predstavili vlogo in naloge Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zgodovino in pomen Biblioteke SAZU. S knjižnim gradivom, slikovnim materialom in anekdotami smo jim poskušali čim bolj približati zgodovino nastanka prvih tiskanih knjig. Učenci so si ogledali inkunabulo Aeneas Silvius in Europam iz okoli leta 1491, ki je še posebej zanimiva, ker v njej avtor opisuje svoje popotovanje po Evropi in med drugim tudi po današnjih slovenskih krajih; posebno pozornost nameni celo ustoličevanju koroških vojvod. Pokazali smo jim tudi Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, ki je za razvoj našega jezika zelo dragocena in velja za slovenski kulturni spomenik; učenci so lahko opazovali debelo monumentalno knjigo v rjavem usnju ter trdih, lesenih in kovinsko okrepljenih platnicah z zaponami. Ob tem smo jih tudi poučili o pomenu ustreznega rokovanja z antikvarnim gradivom (Biblijo smo položili na ustrezen podstavek) in o pogojih za hranjenje dragocenega gradiva. Podrobneje in od blizu so si lahko ogledali faksimilirano izdajo Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Presenetili smo jih tudi z eno prvih upodobitev človeške ribice, ki jo hrani naša Biblioteka. Risbo je okrog začetka leta 1805 narisal slikar Vincenc Dorfmeister po naročilu barona Žige Zoisa (Božič, 2009). V Zoisovem času so nekateri premožni posamezniki kot okras v svojih akvarijih imeli človeške ribice. Žiga Zois jih je celo sam gojil, žive primerke pa pošiljal v raziskovanje dunajskemu anatomu Carlu von Schreibersu (Cevc, 2000).

Ogledali so si še starejše neknjižno gradivo, kot so vinilne plošče, VHS-kasete, stereo-kasete ter diskete. Prelistali so nekaj otroških in mladinskih književnih del, ki so jih napisali člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nato smo jih odpeljali na ogled nekaterih naših skladišč in prostorov knjižnice. Pokazali smo jim še abecedni imenski listkovni katalog ter veliko dvorano SAZU, v kateri potekajo pomembna znanstvena srečanja. Na koncu smo jim za popestritev obiska pripravili zabaven kviz, ki se je nanašal na vsebino predstavitve. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitev, postavljali vprašanja in sproščeno sodelovali s komentarji. Tako si otroci spontano širijo obzorja in izboljšujejo poznavanje slovenske kulturne dediščine ter delovanja in pomena SAZU.

Slika 2: Vincenc Dorfmeister: Človeška ribica (Proteus anguinus LAUR., 1768), kolorirana risba na papirju, 18,5 x 36 cm. Vir: Biblioteka SAZU, iz zapuščine rodbine Zois, mapa z inv. št. XXV/2386:1, R98/1:1

Pomen knjižničnega ozaveščanja, ki temelji na aktivnem vključevanju ustreznih skupin otrok, prepoznavamo torej tudi na ravni specialne knjižnice, kot je knjižnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pri tem je ključno, da bibliotekarji z inovativnimi in prilagojenimi pristopi omogočimo otrokom dostop do kakovostnih virov, spodbujamo njihovo radovednost, ustvarjalnost in krepimo povezave med svojo knjižnico ter njihovo skupnostjo.

Slika 3: Nekaj zbranih vtisov otrok o izkušnji obiska Biblioteke SAZU

6 Razmislek za prihodnost

Specialne knjižnice so primarno namenjene specialnim in visokošolskim okoljem, njihova vloga pri delu z mlajšimi uporabniki pa bi se lahko širila v tri smeri:

I. Povezovanje z osnovnimi šolami:

• sodelovanje pri projektih z osnovnimi šolami, kar bi učencem omogočalo stik z raziskovalnim okoljem,
• organizacija izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic za nadarjene učence in zlate bralce ter sodelovanje na otroških in mladinskih festivalih znanosti.

II. Podpora pri razvoju raziskovalnih veščin:

• uvajanje v informacijsko pismenost in kritično mišljenje,
• učenje iskanja in kritičnega vrednotenja informacij,
• osnove citiranja virov in literature.

III. Podpora digitalni pismenosti:

• večji in boljši dostop do digitalnih zbirk, enciklopedij in raziskovalnih podatkov.

Izkušnja predstavitve Biblioteke SAZU osnovnošolski populaciji je bila ne samo zanimiva in prijeten izziv za našo Biblioteko; temveč je bila zlasti tudi spodbudna in kaže na smiselnost razvoja tovrstne dejavnosti tudi v prihodnje. Sodelovanje z mladimi krepi ugled knjižnice in je lahko zgled preostalim knjižnicam (Tvaruzka, 2009). Naše sodelovanje je jasno pokazalo, kako pozitivno je povezovanje med osnovnimi šolami in specialno knjižnico. Otrokom se širijo obzorja, spoznavajo slovensko kulturno dediščino ter delovanje in pomen SAZU. V prihodnosti razmišljamo v smeri organizacije tematskih delavnic ob kulturnih dogodkih, saj imajo lahko specialne knjižnice pomembno vlogo pri podpori nadarjenim učencem. Omogočajo jim lahko dostop do specialnih znanj, raziskovalnega okolja ter sodobnih podatkovnih baz in raziskovalnih podatkov. Z njihovo pomočjo se lahko oblikujejo novi talenti. In ne nazadnje, razni programi knjižničnega ozaveščanja lahko prispevajo k povečanju ugleda in prepoznavnosti knjižnice tudi pri mlajši populaciji.

Viri in literatura

Allen-Overbey, T., Dotson, D. in Meyers LaBadie, M. (2016). Bringing science to the children: cooperation between academic and public libraries. IFLA WLIC 2016. https://repository.ifla.org/items/6b8522fa-c68c-4c3d-9a53-66439f250d89

Božič, D. (2009, 12. 12.). Žiga Zois, somecen Blochovega monumentalnega dela o ribah. Večer, pril. V soboto, 65(188), str. 29.

Cevc, E. (2000). Človeška ribica, baron Žiga Zois in slikar Dorfmeister. Proteus: ilustriran časopis za poljubno prirodoznanstvo, 62(8), 359–361.

Demir, M. (2015, 21. 8. 2017). Third grade elementary students’ perception of science. International electronic journal of elementary education, 7(2), 157–168. https://iejee.com/index.php/IEJEE/article/view/72

Dickson, D., McMinn, M., Cairns, D. in Osei-Tutu, S. (2021, 21. 9.). Children’s perceptions of scientists, and of themselves as scientists. LUMAT general issue, 9(1), 643–669. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ1327599.pdf

Fras Popović, S. in Vilar P. (2025). K uporabnikom ali neuporabnikom? V P. Javrh (ur.), Opolnomočenje: nove strategije doseganja in ozaveščanja odraslih (str. 31–41). Andragoški center Slovenije. https://www.acs.si/digitalna-bralnica/opolnomocenje/

Gari, A. D., Papakonstantinou, A., Mandaliou, I., Nikolopoulou, V. in Kokkinos, T. (2018). Gifted children’s drawings and significant others’needs. V M. Kukanja Gabrijelčič; M. Seničar Željeznov (ur.), Teaching gifted and talented children in a new educational era (str. 53–73). University of Primorska Press. URN:NBN:SI:DOC-5VX36QPH

Javrh, P. (2025). Dostopati in ozaveščati. V P. Javrh (ur.), Opolnomočenje: nove strategije doseganja in ozaveščanja odraslih (str. 17–28). Andragoški center Slovenije. https://www.acs.si/digitalna-bralnica/opolnomocenje/

Kodrič-Dačić, E. (2012). Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev. Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2020/06/NUK_Knjiznice_in_kulturna_dediscina_2012.pdf

Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Učila.

Marjanovič Umek, L. in Svetina, M. (2020). Spoznavanje in govorni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. 2. Zv. (str. 490–515). Znanstvena založba Filozofske fakultete.

 Pejić Papak, V., Arrigoni, J. in Ivković, Ž. (2018). Relationship between encouraging excellence in pupils and teachers’ attitudes towards science: an example from Croatia. V: M. Kukanja Gabrijelčič; M. Seničar Željeznov (ur.), Teaching gifted and talented children in a new educational era (str. 99–117). University of Primorska Press. URN:NBN:SI:DOC-5VX36QPH

Piaget, J. (1959). The language and thought of the child. Routledge & Kegan Paul.

Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. (2019). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/strokovna_izhodisca_nadarjeni.pdf

Tvaruzka, K. (2009). Warning: children in the library! Welcoming children and families into the academic library. Education Libraries, 32(2), 21–26. https://educationlibraries.mcgill.ca/article/view/279

Zakon o osnovni šoli (ZOsn). (1996). Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23, 16/24 in 54/25.

Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZSAZU). (1994). Uradni list RS, št. 48/94.

Zupančič, M. in Svetina, M. (2020). Spoznavni razvoj v mladostništvu in na prehodu v odraslost. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. 3. Zv. (str. 666–697). Znanstvena založba Filozofske fakultete.