Šolska knjižničarka mentorica mladim raziskovalcem na osnovni šoli

Uvod
Šolska knjižnica, posebej v osnovni šoli, sledi ciljem svoje šole in tako dodatno krepi določene segmente ter ponuja dodatne dejavnosti. Rečemo lahko, da se šolska knjižnica prilagaja sodobnim trendom, sledi spremembam in omogoča razvoj svojim uporabnikom. Kot je zapisala avtorica Rebolj (2008), se je tradicionalno pojmovanje šolske knjižnice spremenilo – knjižnica ni več skladišče knjig, ampak središče, kjer se znanje, zapisano na različnih nosilcih, razpršuje. Knjižnica je torej bolj križišče poti, po katerih se pretaka znanje. In v enem izmed križišč so na naši šoli tudi raziskovalne naloge.

V prispevku bo predstavljena vloga šolske knjižničarke kot mentorice mladim raziskovalcem, saj sem sama že več let mentorica mladim raziskovalcem na naši šoli.

Šolska knjižnica na OŠ Polje
Šolsko knjižnico opredeljuje 68. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007), v katerem piše, da ima šola knjižnico, v kateri se zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja knjižnično gradivo ter ki opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. V naši šolski knjižnici deluje tudi učbeniški sklad.
Fekonja (2014) pravi, da je šolska knjižnica informacijsko središče šole, kjer se zbirajo in posredujejo informacije. Šolska knjižnica je torej fizični in digitalni prostor za učenje v šoli, v katerem so branje, poizvedovanje, raziskovanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost bistveni za pot učencev od informacij do znanja ter za njihovo osebno, družbeno in kulturno rast (IFLA – Smernice za šolske knjižnice, 2019, str. 17).

Vsak osnovnošolec šolsko knjižnico načrtovano obišče najmanj dvakrat do šestkrat na šolsko leto, a poleg organiziranega obiska in pouka lahko knjižnico posamezniki obiščejo tudi sami iz različnih razlogov. Ob pravem trenutku lahko šolski knjižničar opazi posameznega uporabnika in ga spodbuja ter s knjižničnimi storitvami in dejavnostmi dodatno motivira.

Raziskovalci in raziskovalne naloge na OŠ Polje
Raziskovalna naloga je pojem, ki se navezuje na raziskovanje in pomeni iskanje novih spoznanj. Učenci pri izdelavi raziskovalne naloge tako uporabljajo različne metode za pridobivanje novih informacij in jih predstavijo na svoj način oziroma temo svoje raziskovalne naloge osvetlijo z novimi spoznanji. Do teh pridejo s preučevanjem pisnih virov, z različnimi intervjuji, ki jih opravijo, ter laboratorijskimi ali drugimi poskusi.

Sodelujoči morajo pri pripravi raziskovalne naloge upoštevati pravila in oblikovne značilnosti raziskovalnih nalog ter upoštevati navodila pri navajanju virov. Mentor pa je tisti, ki učencem razloži potek izdelovanja raziskovalne naloge, jih seznani z njihovimi zadolžitvami ter jih ves čas spodbuja ter jim svetuje. Šolski knjižničarji lahko pri raziskovalnih nalogah nastopimo kot samostojni mentorji ali kot pomoč pri zbiranju in iskanju virov ter navajanju literature.

Zgradba raziskovalne naloge je predpisana in mora vsebovati naslednje prvine: naslovno stran; kazalo; uvod; glavno besedilo, ki obravnava temo, hipoteze ter interpretacijo; zaključek oziroma sklep; vire in literaturo ter po potrebi tudi seznam slik in tabel; seznam uporabljenih kratic in okrajšav in slovar slovenskih prevodov tujih izrazov, ki so bili uporabljeni v besedilu po načelu tuji izraz – slovenski prevod, ter tudi priloge, če obstajajo.

Pred izdelavo raziskovalne naloge in pri njeni izdelavi so zelo pomembni izbor teme naloge in strokovnega gradiva o izbrani temi ter študij izbranega gradiva in predstavitev naloge pred strokovno komisijo. Strokovne komisije ocenijo raziskovalne naloge glede na pisno delo in predstavitev raziskovalne naloge.

Z izdelovanjem raziskovalnih nalog sodelujoči krepijo svojo samozavest in razvijajo različne kompetence, poglobljeno odkrivajo področja, ki jih zanimajo, in se ob tem učijo zbirati podatke.

Raziskovalne naloge lahko učenci izdelujejo v sklopu različnih zavodov in organizacij. Na naši šoli že več let sodelujemo z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki pokriva vsa področja raziskovanja.

Učenci lahko s svojimi raziskovalnimi nalogami sodelujejo na 20 različnih področjih: astronomija ali fizika, biologija, ekologija z varstvom okolja, etnologija, matematika ali logika, kemija ali kemijska tehnologija, psihologija ali pedagogika, ekonomija ali turizem, geografija ali geologija, slovenski jezik ali književnost, sociologija, zgodovina ali umetnostna zgodovina, interdisciplinarna področja (pokrivajo več področij hkrati), druga področja (ki so na regijskih tekmovanjih, ne pa na državnem srečanju, na primer: promet, gospodinjstvo, šport), elektrotehnika, elektronika in robotika, arhitektura ali gradbeništvo, računalništvo ali telekomunikacije, tehnika ali tehnologija, varnost v cestnem prometu ter aplikativni inovacijski predlogi in projekti.

Pogoj za sodelovanje na državnem srečanju je dobra uvrstitev na regijskem ali mestnem srečanju. Predtekmovalna srečanja se tako odvijajo v štirinajstih regijah, ki organizirajo svoja srečanja. Vsako od teh srečanj ima tudi svoje ime. V Ljubljani srečanje poteka pod imenom Zaupajmo v lastno ustvarjalnost in se odvija v organizaciji OŠ Riharda Jakopiča, srečanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline poteka v organizaciji Šolskega centra Velenje in pokriva področje Šaleške doline, srečanje Mladi za Celje pokriva območje Celja in Laškega ter ga organizira Mestna občina Celje. Regijska srečanja potekajo še v Mariboru, Podravju, Pomurju, Zgornjem Podravju, Gorenjski, Primorski, Koroški, Notranjski, Obalno-kraški in Domžalsko-kamniški regiji.

Regijska srečanja z ustnimi zagovori raziskovalnih nalog običajno potekajo v marcu ali aprilu. Tisti, ki se jim uspe uvrstiti na državno srečanje, se tega udeležijo v maju v Murski Soboti. Tam jih čaka nova komisija in nov zagovor. Komur se uspe uvrstiti na srečanje v Murski Soboti, že ima zagotovljeno srebrno ali zlato priznanje, saj državna komisija že pred tem izloči raziskovalne naloge, ki dobijo bronasta priznanja in priznanja za sodelovanje.

V sklopu ljubljanskega regijskega srečanja Zaupajmo v lastno ustvarjalnost pa so učenci za svoje uspešno delo še dodatno nagrajeni. Mestna občina Ljubljana namreč za učence, ki so izdelali najboljše raziskovalne naloge, organizira dvodnevni izlet v Italijo. Učenci si v teh dveh dneh ogledajo Verono, Zoo Safari in se zabavajo v Gardalandu. To jim je še večja motivacija od točk, ki jim jih prinašajo raziskovalne naloge za Zoisovo štipendijo.

Z vsakim šolskim letom se na OŠ Polje interes učencev za izdelovanje raziskovalnih nalog povečuje. Učenci si temo, ki jo želijo raziskovati, običajno izberejo sami. Pri tem lahko skupaj sodelujejo največ trije učenci, lahko pa tudi en sam. Odvisno tudi od osebnostnih lastnosti učencev. Nekateri želijo izdelovati raziskovalne naloge sami, drugi raje v skupini ali dvojicah. Nato si izberejo mentorja. Tudi šolski knjižničar lahko učenca sam, ko vidi v določenem učencu potencial, spodbudi k raziskovanju in mu predlaga temo, ki bi mu glede na njegove interese in močna področja ustrezala. Mentor učencem pomaga pri izboru virov, jim svetuje, razloži, kako se morajo dela lotiti in katera so pravila, ki jih morajo upoštevati. Pogosto je potrebna spodbuda, saj se zgodi, da učencem ob ostalem šolskem delu pade motivacija.

Zaključek
Vloga mentorja je pri izdelavi raziskovalnih nalog precejšnja, saj zahteva veliko dela in časa. Pomembno je, da pozna učence ter njihova močna in tudi šibka področja, zato da jim tako bolje svetuje. To pomeni, da usmerja raziskovalce pri pripravi akcijskega načrta in pri časovnici. Pomaga jim tudi pri opredelitvi raziskovalnega problema ter postaviti hipotezo in predstaviti raziskovalne metode, svetuje jim tudi pri virih in literaturi.

Mentorica sem mladim raziskovalcem že od leta 2013. Število mladih raziskovalcev pa med leti niha. Veliko je odvisno od značajskih lastnosti učencev, saj nekateri lažje delujejo sami, drugi pa v skupini. Število mladih raziskovalcev pri raziskovalni nalogi pa je omejeno na tri učence. Običajno sem mentorica pri štirih raziskovalnih nalogah na šolsko leto, kar je tudi neki maksimum, saj mentoriranje zahteva precej energije in predvsem časa. Kar pa zna biti težje izvedljivo, saj je glavnina dela skoncentrirana na zadnja dva meseca izdelave naloge.

Učenci z izdelovanjem raziskovalnih nalog zelo veliko pridobijo tudi glede samostojnosti in samostojnega dela. Vsega, kar se naučijo pri izdelovanju raziskovalne naloge in kar s tem pridobijo, se učenci ne zavedajo. Vedno pa so na koncu izredno veseli in ponosni, ko v rokah držijo svoj izvod naloge. Takrat jo razkazujejo tudi svojim sošolcem in pozabijo, da so veliko prostih koncev tedna porabili za raziskovalno nalogo. Dokaz za to je, da tisti, ki enkrat delajo raziskovalno nalogo, jo želijo pisati tudi v naslednjem šolskem letu. Takšni so notranje motivirani, imajo željo po samostojnem delu poleg zunanje motivacije (nagradni izleti in priznanja). Tudi za šolskega knjižničarja so to neprecenljive in nove izkušnje, ki koristijo pri nadaljnjem delu.

Viri in literatura

Fekonja, R. (2014). Uvod. V R. Fekonja (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: Knjižnično informacijsko znanje (str. 9–10). Zavod RS za šolstvo. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ABAUB0ON/e946cb25-a2e9-4845-a248-cd7ec5f22e8c/PDF

IFLA – Smernice za šolske knjižnice (2. dop. izd.). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/ifla_guidelines.pdf (Original dela izdan v angleščini junija 2015)

Rebolj, V. (2008). E-izobraževanje: skozi očala pedagogike in didaktike. Didakta.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). (2007). Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj in 123/21.