Slovenske knjižnice v letu 2022: nacionalna, visokošolske in splošne knjižnice

14. 3. 2024

mag. Damjana Tizaj Marc

Narodna in univerzitetna knjižnica

Logotip

Izvleček
V članku so predstavljeni podatki o delu nacionalne, visokošolskih in splošnih knjižnic v letu 2022. Statistične meritve, h katerim smo pozvali nacionalno knjižnico, 92 visokošolskih knjižnic in 60 splošnih knjižnic, so potekale spomladi leta 2023. Vse knjižnice, razen ene visokošolske, so aktivno sodelovale pri meritvah in nam posredovale podatke. V članku smo po vsebinskih sklopih predstavili najprej podatke o mreži knjižnic, nato o knjižnični zbirki, prirastu in odpisu, sledijo podatki o uporabi knjižnice in uporabnikih, o prostoru in opremi ter dostopnosti gradiva in storitev, nato prikazi prihodkov in odhodkov ter na koncu podatki o knjižničnih delavcih. Iz besedila ob tabelah je razvidno, da posameznih vrst knjižnic med sabo ne moremo primerjati, analiza podatkov pa je pokazala, da se vrednosti glede na prejšnja (covidna) leta gibajo precej različno – povečujejo se npr. vrednosti pri odprtosti, fizičnem obisku in izobraževanju zaposlenih, zmanjšujejo pa pri virtualnem obisku, uporabniških mestih itd.

Ključne besede: knjižnična statistika, podatki o delu knjižnic, BibSiSt, nacionalna knjižnica, visokošolska knjižnica, splošna knjižnica, mreža knjižnic, knjižnična zbirka, prirast, odpis, uporaba knjižnice, uporabniki, prostor, oprema, dostopnost gradiva, storitve knjižnice, prihodki, odhodki, knjižnični delavci

Uvod
Statistične meritve o delu slovenskih knjižnic (nacionalna, visokošolske, splošne in specialne) so za leto 2022 potekale spomladi 2023 prek interaktivnega vmesnika za zbiranje statističnih podatkov – BibSiSt. Statistične meritve dejavnosti slovenskih knjižnic že več desetletij v skladu z zakonskimi predpisi izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica.
Poročilo, ki sledi, se nanaša na nacionalno, visokošolske in splošne knjižnice. Pri meritvah so aktivno sodelovale nacionalna knjižnica, 91 visokošolskih knjižnic (podiplomska šola ZRC SAZU tudi letos ni posredovala poročila o delu svoje knjižnice) in 60 splošnih knjižnic (vključno z dvema zamejskima knjižnicama).
Statistični vprašalnik, definicije, pogosta vprašanja in imenik knjižnic ter zbrane podatke in publikacije najdete na spletni strani.

Med statističnimi meritvami smo omenjenim vrstam knjižnic poslali 150 pojasnil po elektronski pošti, opravili 161 telefonskih pogovorov in odklenili 43 vprašalnikov.

Poleg tabelarnega prikaza podatkov boste v nadaljevanju našli tudi interpretacijo podatkov (pri interpretaciji visokošolskih knjižnic niso vključeni podatki Narodne in univerzitetne knjižnice, pri interpretaciji podatkov splošnih knjižnic pa ne podatki zamejskih knjižnic) in številne definicije posameznih iskalnih količin – za pravilno interpretacijo in lažje razumevanje predstavljenih podatkov.

Tabele prikazujejo podatke za posamezno vrsto knjižnic, ki so nato natančneje razčlenjeni glede na tip knjižnic. Pri visokošolskih knjižnicah so tabele razdeljene glede na pripadnost, in sicer na knjižnice Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici, Nove univerze ter Univerze v Novem mestu in na knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov. Splošne knjižnice pa prikazujemo po območjih osrednjih območnih knjižnic, in sicer na Celjsko območje (Celje, Hrastnik, Laško, Mozirje, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec), Dolenjsko (Novo mesto, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Ribnica, Sevnica, Trebnje), Gorenjsko (Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič), Goriško (Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Tolmin), Koroško (Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec), Obalno-kraško (Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna, Sežana), Osrednjeslovensko (Ljubljana, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Logatec, Medvode, Vrhnika), Pomursko (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer), Spodnjepodravsko (Ptuj, Ormož) in Štajersko območje (Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica).

1. Mreža knjižnic
V Sloveniji smo imeli leta 2022 eno nacionalno knjižnico (upravno enoto) z enim storitvenim mestom (enoto).
V 91 visokošolskih knjižnicah je skupaj 129 enot. Velika večina visokošolskih knjižnic je imela eno enoto. Od povprečja močno odstopa knjižnica Filozofske fakultete z 18 storitvenimi mesti.
V 58 splošnih knjižnicah je 283 enot krajevnih knjižnic in trinajst bibliobusov, torej skupaj 296 enot splošnih knjižnic in 98 postajališč premičnih zbirk. V 669 krajih v Sloveniji je bilo postajališče bibliobusa, vseh postajališč bibliobusa pa je bilo 818.

Knjižnica je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostopnost informacijskih virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne.
Enota (storitveno mesto) knjižnice je knjižnica ali (organizacijski) del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjen neposrednemu delu z uporabniki oziroma zagotavljanju knjižničnih storitev. Bibliobus se šteje za enoto knjižnice, ne pa tudi kraji, v katerih ustavlja bibliobus. Postajališč premičnih zbirk ne štejemo za enote knjižnice.
1.1 Mreža knjižnic: nacionalna knjižnica

1.2 Mreža knjižnic: visokošolske knjižnice

1.3 Mreža knjižnic: splošne knjižnice

2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis
Nacionalna knjižnica je imela leta 2022 v svoji zbirki 2.991.436 enot gradiva na fizičnih nosilcih, 34.347 inventarnih enot prirasta in 231 enot odpisa. Z obveznim izvodom po zakonu je bilo pridobljenega 68 odstotkov prirasta gradiva. Svojim uporabnikom je omogočila dostop do 3.613.908 naslovov elektronskih knjig in 79.597 naslovov elektronskih serijskih publikacij.

Visokošolske knjižnice so imele skupaj 5.513.274 inventarnih enot gradiva na fizičnih nosilcih, od tega 4.900.928 enot knjižnega in 612.346 enot neknjižnega gradiva, 89.526 inventarnih enot prirasta in 53.285 enot odpisa. Z nakupom so pridobile 20.867 enot prirasta gradiva. Na potencialnega uporabnika so imele 69, na člana pa 85 enot gradiva. Visokošolska knjižnica je v povprečju svojim uporabnikom ponujala 974.016 naslovov elektronskih knjig in 16.697 naslovov elektronskih serijskih publikacij.

Splošne knjižnice so za leto 2022 poročale o 12.119.083 inventarnih enotah gradiva na fizičnih nosilcih v svoji zbirki, o 387.882 enotah prirasta in 337.979 inventarnih enotah odpisa. V zbirki so imele 11.133.935 enot knjižnega in 985.148 enot neknjižnega gradiva. Z nakupom je bilo pridobljenih 310.498 enot prirasta knjižničnega gradiva. Tri odstotke knjižnične zbirke pa so splošne knjižnice odpisale. Na potencialnega uporabnika so imele 5,7, na člana pa 29,4 inventarne enote gradiva. Vsaka splošna knjižnica je imela v povprečju dostop do 11.106 naslovov elektronskih knjig.

Knjižnična zbirka je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (npr. tiskane knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske publikacije), ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključeni so informacijski viri, ki so dostopni lokalno (v knjižnici), in viri zunaj knjižnice, za katere je knjižnica pridobila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, prek konzorcijev ali prek zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih knjižnica sicer objavlja povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. Internetne vire s prostim dostopom, ki jih je knjižnica katalogizirala v knjižničnem katalogu ali podatkovni zbirki, štejemo ločeno. Tudi dokumenti, ki jih je knjižnica zbrala in posredovala v institucionalni repozitorij oziroma je sodelovala pri upravljanju repozitorija, niso del knjižnične zbirke, knjižnice jih lahko štejejo in prikazujejo ločeno.
Podatkovna zbirka je zbirka elektronsko shranjenih zapisov oziroma vsebinskih enot (vključno s podatki, celotnimi besedili, slikami, zvočnimi posnetki itd.) s skupnim uporabniškim vmesnikom ter programsko podporo za iskanje in upravljanje podatkov. Zapisi ali vsebinske enote so običajno zbrani namensko in se navezujejo na določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko dostopna neposredno (je npr. na CD-romu) ali prek računalniškega omrežja oziroma medmrežja (interneta). Ločimo podatkovne zbirke s celotnimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter druge podatkovne zbirke (npr. bibliografske, faktografske itd.).
Elektronska knjiga (e-knjiga) je digitalni dokument, primerljiv s tiskano knjigo, v katerem prevladuje besedilo, po katerem je mogoče iskati (lahko poizvedujemo). V mnogih primerih je za uporabo (ogled) e-knjige potrebna posebna naprava (npr. bralnik e-knjig) in/ali programska oprema. E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (bralnikih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik oziroma na drugo napravo. Dokumenti, ki jih je digitalizirala knjižnica, so vključeni.
Elektronska serijska publikacija je serijska publikacija, izdana samo v elektronski obliki ali tako v elektronski kot tudi v analogni obliki. Vključene so serijske publikacije, ki so shranjene lokalno ali so dostopne na daljavo in je bila za njih pridobljena pravica dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Vključene so tudi serijske publikacije, ki jih je digitalizirala knjižnica. Odprto dostopne serijske publikacije se obravnavajo kot prosto dostopni internetni viri in jih ne štejemo za del knjižnične zbirke.
Digitalni dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo ali ga je knjižnica pridobila v digitalni obliki. Vključene so e-knjige, patenti v elektronski obliki, spletni avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski in glasbeni dokumenti, prednatisi itd. Digitalni dokument je lahko sestavljen iz ene ali več datotek ter vključuje eno ali več vsebinskih enot. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli.

2.1.1 Knjižnično gradivo na fizičnih nosilcih (inventarne enote): nacionalna knjižnica

2.1.2 Knjižnično gradivo na fizičnih nosilcih (inventarne enote): visokošolske knjižnice

2.1.3 Knjižnično gradivo na fizičnih nosilcih (inventarne enote): splošne knjižnice

2.2.1 Knjižnična zbirka elektronskih virov, dostopnih na daljavo (naslovi): nacionalna knjižnica
2.2.2 Knjižnična zbirka elektronskih virov, dostopnih na daljavo (naslovi): visokošolske knjižnice
2.2.3 Knjižnična zbirka elektronskih virov, dostopnih na daljavo (naslovi): splošne knjižnice
3 Uporaba knjižnice in uporabniki
Nacionalna knjižnica je imela leta 2022 2.116.972 potencialnih uporabnikov in 8.186 članov knjižnice (6.301 leta 2020 in 6.720 leta 2021). Izposodila je 56.941 fizičnih enot gradiva, od tega je bilo 25.602 podaljšanj izposoje. Na dom je bilo izposojenega 63 odstotkov gradiva, 37 odstotkov pa v knjižnico. Prek medknjižnične izposoje je bilo posojenih in izposojenih 3.184 enot gradiva (ne glede na nosilec zapisa). Zabeležila je 284.423 vpogledov v vsebinske enote (prevzem) elektronskih virov in 3.729 izposoj elektronskih knjig. Poročala je o 304.162 obiskih spletnega mesta knjižnice in 216.860 fizičnih obiskih, 28.122 referenčnih informacijah in 961 objavah na družbenih omrežjih. Fizični obisk se je glede na prejšnja leta močno povečal (120.941 leta 2020 in 89.639 leta 2021), stalno pa se zmanjšuje obisk spletnega mesta knjižnice; 3.691 uporabnikov nacionalne knjižnice je bilo deležnih izobraževanja za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev. Digitalizirala je 460.119 strani izvorno analognega gradiva in 1.029 ur posnetkov avdiovizualnega gradiva.

Slovenske visokošolske knjižnice so imele v letu 2022 80.202 potencialnih uporabnikov in 64.679 članov, med katerimi je bilo 70.803 študentov in 9.399 visokošolskih učiteljev ter sodelavcev. Poročale so o 829.046 obiskih spletnega mesta knjižnice in o 1.271.122 fizičnih obiskih. Ta se je glede na lansko leto močno povečal. Potencialni uporabnik je prostore knjižnice v povprečju obiskal šestnajstkrat. Skupaj so izposodile 1.039.499 fizičnih enot gradiva, in sicer 16,07 enote na člana in 13 enot na potencialnega uporabnika. Zabeležile so 688.433 podaljšanj izposoje gradiva. Prek medknjižnične izposoje so izposodile 5.115 enot, kar je 4.435 enot manj kot leto prej. Precej pa se je povečalo število oseb, ki so bile deležne izobraževanja za uporabo knjižnice in drugih informacijskih virov, in sicer s 25.738 leta 2021 na 28.088 leta 2022. Udeleženci teh izobraževanj so se skupaj izobraževali 4.349 ur. Visokošolske knjižnice so poročale o 82.995 posredovanih referenčnih informacijah in 2.106 objavah na družbenih omrežjih. Digitalizirale so 52.902 strani izvorno analognega gradiva.

Splošne knjižnice so imele v poročevalskem letu 2022 2.116.972 potencialnih uporabnikov in 411.627 članov oziroma 0,19 člana na potencialnega uporabnika. Član knjižnice je knjižnico v povprečju obiskal 18,5-krat. Med člani je bilo 30 odstotkov oziroma 124.106 oseb mlajših od 15 let. Splošne knjižnice so zabeležile 3.296.598 obiskov spletnega mesta knjižnic in 7.615.451 fizičnih obiskov, kar pomeni, da se je fizični obisk knjižnic v letu 2022 glede na leto prej povečal za nekaj več kot 580.000 obiskov. Vsak potencialni uporabnik splošne knjižnice (prebivalec Slovenije) je tako knjižnico v povprečju obiskal 3,6-krat. Kar 694.523 obiskovalcev je knjižnico obiskalo zaradi 21.253 prireditev, ki so jih leta 2022 pripravile splošne knjižnice, torej je vsako prireditev v povprečju obiskalo 33 oseb, kar pomeni štiri osebe več kot leto prej. Knjižnice so poročale o 19.877.290 fizičnih enotah izposojenega gradiva, pri čemer je bilo zabeleženih 9.775.993 podaljšanj izposoje, ter o 17.216 enotah posojenega in izposojenega gradiva prek medknjižnične izposoje. Potencialni uporabnik knjižnice si je v povprečju izposodil 9,4, član pa 48,3 fizične enote gradiva. Pripravile so 34.384 objav na družbenih omrežjih. Digitalizirale so 269.365 strani izvorno analognega gradiva in 37 ur posnetkov avdiovizualnega gradiva.

Potencialni uporabniki knjižnice so skupina posameznikov, za katere je bila knjižnica ustanovljena, da bi jim zagotavljala informacijske vire in knjižnične storitve. Za namen statističnega vprašalnika v primeru nacionalnih knjižnic štejemo za potencialne uporabnike število prebivalec države; v primeru visokošolskih knjižnic skupno število študentov in učnega ter znanstvenoraziskovalnega osebja, zaposlenega na visokošolskem zavodu, v okviru katerega knjižnica deluje; v primeru splošnih knjižnic število prebivalcev upravnega območja, ki mu knjižnica služi; v primeru specialnih knjižnic skupno število strokovnih delavcev, zaposlenih v matični ustanovi; v primeru šolskih knjižnic skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje.
Član knjižnice (registrirani uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki se včlani v knjižnico, da bi lahko v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali zunaj njih uporabljala knjižnično gradivo in storitve, ki jih knjižnica zagotavlja le članom. Za aktivnega člana knjižnice štejemo le tistega registriranega uporabnika, ki je v poročevalskem obdobju vsaj enkrat obiskal knjižnico oziroma uporabil njene informacijske vire, storitve ali opremo. Uporabnike elektronskih informacijskih virov in storitev vključimo v primeru, ko lahko identificiramo elektronsko uporabo in virtualne obiske posameznega uporabnika ali lahko podatke pridobimo z raziskovalnimi metodami. Za namen statističnega vprašalnika upoštevamo aktivne člane knjižnice. Članov drugih knjižnic, ki so elektronske informacijske vire uporabljali prek oddaljenega dostopa, ne štejemo za aktivne člane knjižnice, beležimo in prikazujemo jih lahko ločeno. Za namen vprašalnika za splošne knjižnice zbiramo podatke o mladih in odraslih članih. Izraz »mladina do 15. leta« vključuje mlade do vključno 14. leta starosti.
Obisk (fizični) je vstop osebe (posameznika) v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo za obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih ali z ročnim štetjem obiskovalcev.
Vpogled v vsebinsko enoto (prevzem) je uspešno izpolnjena zahteva po vsebinski enoti iz elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih zagotavlja knjižnica. Štejemo skupno število uspešnih prevzemov vsebinskih enot.
Izposoja je postopek neposredne izposoje ali dostave knjižničnega gradiva v neelektronski obliki (npr. tiskane knjige), elektronskega dokumenta na fizičnem nosilcu (npr. CD-ROM-a) ali napravi (npr. bralniku e-knjig) ali posredovanje elektronskega dokumenta (npr. e-knjige) uporabniku za omejeno časovno obdobje.
Medknjižnična izposoja je izposoja dokumenta v tiskani ali elektronski obliki iz ene v drugo knjižnico, ki ne delujeta pod isto upravo. Posredovanje dokumenta v tiskani ali elektronski obliki, ki postane last uporabnika, se ne šteje za medknjižnično izposojo, ampak za dostavo (posredovanje) dokumentov.
Dostava (posredovanje) dokumentov je posredovanje dokumenta ali dela dokumenta iz knjižnične zbirke knjižnice uporabniku. Izvede ga knjižnično osebje in ni nujno, da poteka s posredovanjem druge knjižnice. Dokumenti, posredovani na tak način (z dostavo), ostanejo v lasti uporabnika oziroma uporaba dokumenta časovno ni omejena. Ločimo med dostavo kopij dokumentov, ki so posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih), in med dokumenti, ki so posredovani oziroma dostopni v elektronski obliki (npr. elektronske knjige, članki v elektronski obliki itd.).
Digitalizacija je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. Digitalizacija za namene ohranjanja gradiva je vključena, prav tako je vključena masovna digitalizacija. Enota se šteje za digitalizirano samo, kadar je digitalizirana v celoti. Digitalizacija dokumentov iz knjižnične zbirke za posredovanje kopij uporabnikom ali organizacijam in nabava elektronskih kopij gradiva za nadomestilo tiskanih kopij nista vključeni.
Digitalizirana stran dokumenta je vsaka digitalizirana stran dokumenta (npr. knjige, brošure, serijske publikacije, rokopisa), ki nastane ob digitalizaciji celotnega izvorno analognega dokumenta ali njegovega dela.
Digitalizirani dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo izvorno analognega dokumenta, to je knjižnega ali neknjižnega gradiva v analogni obliki zapisa.
Digitalni dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo ali ga je knjižnica pridobila v digitalni obliki. Vključene so e-knjige, patenti v elektronski obliki, spletni avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski in glasbeni dokumenti, prednatisi itd. Digitalni dokument je lahko sestavljen iz ene ali več datotek ter vključuje eno ali več vsebinskih enot. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli.

3.1.1 Potencialni uporabniki in aktivni člani knjižnice: nacionalna knjižnica
3.1.2 Potencialni uporabniki in aktivni člani knjižnice: visokošolske knjižnice
3.1.3 Potencialni uporabniki in aktivni člani knjižnice: splošne knjižnice
3.2.1 Izposoja knjižničnega gradiva: nacionalna knjižnica
3.2.2 Izposoja knjižničnega gradiva: visokošolske knjižnice
3.2.3 Izposoja knjižničnega gradiva: splošne knjižnice
3.3.1 Medknjižnična izposoja in dostava dokumentov: nacionalna knjižnica
3.3.2 Medknjižnična izposoja in dostava dokumentov: visokošolske knjižnice
3.3.3 Medknjižnična izposoja in dostava dokumentov: splošne knjižnice

3.4.1 Objave na družbenih omrežjih: nacionalna knjižnica
3.4.2 Objave na družbenih omrežjih: visokošolske knjižnice
3.4.3 Objave na družbenih omrežjih: splošne knjižnice
3.5.1 Digitalizacija: nacionalna knjižnica
3.5.2 Digitalizacija: visokošolske knjižnice

3.5.3 Digitalizacija: splošne knjižnice
4 Prostor in oprema ter dostopnost gradiva in storitev knjižnice
Neto uporabna površina nacionalne knjižnice ostaja nespremenjena (14.359 m²). Knjižnica je imela leta 2022 291 uporabniških mest, kar je 20 uporabniških mest manj kot leto prej. V obdobju 2021–2022 pa se je močno povečala letna odprtost, in sicer z 2.037 ur (leta 2021) na 3.085 ur (leta 2022).

Neto uporabna površina vseh visokošolskih knjižnic skupaj je bila v letu 2022 67.859 m² oziroma 0,8 m²na potencialnega uporabnika. Visokošolske knjižnice so imele 4.100 (61 manj kot leta 2021) oziroma 51,1 uporabniškega mesta na 1000 potencialnih uporabnikov. Vse enote visokošolskih knjižnic so bile odprte skupaj 168.006 ur, kar pomeni 31.066 ur več kot leto prej. Poročale so o 5.094.672 bibliografskih zapisih za gradivo, ki ga vključuje knjižnična zbirka. V prostem pristopu je bilo dostopnih 1.537.469 inventarnih enot, torej 28 odstotkov vsega gradiva, ki ga visokošolske knjižnice ponujajo svojim uporabnikom.

Slovenske splošne knjižnice so imele v letu 2022 117.439 m²neto uporabne površine, kar pomeni 0,06 m²na potencialnega uporabnika. Število uporabniških mest se je glede na leto 2021 zmanjšalo za 56, kljub temu da se je površina knjižnic v omenjenem obdobju rahlo povečala. V letu 2022 so imele splošne knjižnice 7.161 uporabniških mesta oziroma 3,3 uporabniškega mesta na 1000 potencialnih uporabnikov. Knjižnice so poročale o 9.412.472 inventarnih enotah gradiva v prostem pristopu in o 82.525 enotah neinventariziranega gradiva. Vse enote knjižnic so bile skupaj odprte 384.687 ur, kar pomeni, da je prostore knjižnice v povprečju vsako uro odprtosti obiskalo skoraj 20 uporabnikov.

Uporabniško mesto je prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, ali uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Vključena so delovna mesta brez opreme ali z opremo (npr. računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki), sedeži v prostorih za skupinsko delo in srečevanja (navajamo tudi neformalne sedeže), delovna mesta v individualnih študijskih celicah, v seminarskih in študijskih sobah itd. Za uporabniška mesta ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah in gledaliških avditorijih, namenjenih obiskovalcem posebnih dogodkov. Prav tako so izključeni sedeži na hodnikih in v restavracijah ter blazine, na katerih lahko sedijo uporabniki.
Bibliografska obdelava je izdelava bibliografskih opisov publikacij ali dokumentov po mednarodno ali nacionalno veljavnih standardih in strokovnih smernicah.

4.1.1 Odprtost in prostor: nacionalna knjižnica
4.1.2 Odprtost in prostor: visokošolske knjižnice
4.1.3 Odprtost in prostor: splošne knjižnice
4.2.1 Oprema za uporabnike (kosi): nacionalna knjižnica
4.2.2 Oprema za uporabnike (kosi): visokošolske knjižnice
4.2.3 Oprema za uporabnike (kosi): splošne knjižnice
4.3.1 Bibliografska obdelava gradiva: nacionalna knjižnica
4.3.2 Bibliografska obdelava gradiva: visokošolske knjižnice
4.3.3 Bibliografska obdelava gradiva: splošne knjižnice
5 Odhodki knjižnice
Nacionalna knjižnica je imela leta 2022 9.840.267 EUR prihodkov. Za nakup knjižničnega gradiva je namenila 1.010.901 EUR, od tega 747.217 EUR oziroma 74 odstotkov (leta 2021 84 odstotkov) za nakup elektronskih virov. Glede na pretekla leta pa so se močno povečala sredstva, namenjena izobraževanju zaposlenih, in sicer z 7.381 EUR leta 2021 (15.565 EUR leta 2020) na 25.931 leta 2022.

Visokošolske knjižnice so leta 2022 za nakup knjižničnega gradiva namenile 8.277.208 EUR, kar predstavlja 103,2 EUR na potencialnega uporabnika. To je precej več kot leta 2021, ko so knjižnice za nakup gradiva porabile 6.583.748 EUR oziroma 82 EUR na potencialnega uporabnika. V letu 2022 so tako za nakup gradiva na fizičnih nosilcih namenile 1.599.728 EUR, 6.677.480 EUR (81 odstotkov vseh sredstev za nakup gradiva) pa za nakup elektronskih virov. Poročale so o 43.464 porabljenih evrih za izobraževanje oziroma 100,9 EUR na zaposlenega (osebe, ne glede na način zaposlitve), kar je precej več kot prej (81,1 EUR na zaposlenega leta 2020 in 67 EUR leta 2021).

Splošne knjižnice so imele v letu 2022 60.044.335 EUR prihodkov. Za nakup knjižničnega gradiva pa so namenile 7.793.583 EUR, kar pomeni 3,7 EUR na potencialnega uporabnika knjižnice. Oba zneska ostajata glede na leto prej tako rekoč nespremenjena. Od sredstev, namenjenih za nakup gradiva, so 7.042.368 EUR namenile za nakup gradiva na fizičnih nosilcih, preostalih 9,7 odstotka sredstev oziroma 751.215 EUR pa za nakup elektronskih virov. Splošne knjižnice so 227.757 EUR oziroma 164 EUR na zaposlenega (osebe, ne glede na način zaposlitve) porabile za izobraževanje zaposlenih, kar je 70.243 EUR oziroma 49 EUR na zaposlenega več kot leta 2021.

5.1 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva in izobraževanje zaposlenih (EUR): nacionalna knjižnica
5.2 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva in izobraževanje zaposlenih (EUR): visokošolske knjižnice
5.3 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva in izobraževanje zaposlenih (EUR): splošne knjižnice
6 Knjižnični delavci
Nacionalna knjižnica je imela v letu 2022 v rednem delovnem razmerju zaposlenih 140 oseb oziroma 138,75 EPZ (ekvivalent polne zaposlitve), med katerimi je bilo 91,75 EPZ strokovnih knjižničarskih delavcev. Glede na leto prej se je število zaposlenih zmanjšalo za pet oseb. Osem oseb je bilo mlajših od 35 let, sedem (EPZ) jih je imelo znanstveni magisterij, osem (EPZ) pa doktorat znanosti. Izobraževalo se je 140 zaposlenih. Skupaj so se izobraževali 3.275 ur oziroma 1.896 ur več kot leta 2021.

V visokošolskih knjižnicah je bilo leta 2022 v rednem delovnem razmerju zaposlenih 376 oseb oziroma 344,85 EPZ, kar predstavlja 4,3 EPZ na potencialnega uporabnika. Med njimi je bilo 28 oseb mlajših od 35 let, 283,02 EPZ (82 odstotkov) pa je bilo strokovnih knjižničarskih delavcev; 25,6 delavca (EPZ) je imelo doktorat in 21,1 (EPZ) znanstveni magisterij. Ne glede na način zaposlitve je bilo v visokošolskih knjižnicah v poročevalskem letu 2022 zaposlenih 431 oseb oziroma dve osebi več kot leto prej; 263 zaposlenih se je izobraževalo skupaj 8.007 ur.

Slovenske splošne knjižnice so za leto 2022 poročale o 1.211,53 (EPZ) delavca v rednem delovnem razmerju, kar je v praksi pomenilo 1.272 oseb oziroma 0,6 (EPZ) zaposlenega na 1000 potencialnih uporabnikov. Med njimi je bilo 971,88 (EPZ) strokovnih knjižničarskih delavcev (80 odstotkov); 104 zaposlene osebe so bile mlajše od 35 let, 16,5 (EPZ) jih je imelo doktorat znanosti, 45 (EPZ) pa znanstveni magisterij. Za izobraževanje svojih delavcev so splošne knjižnice porabile 26.969 EUR. Izobraževalo se je 1.389 oseb skupaj 1.287 ur.

Strokovni knjižničarski delavci so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. Oseba se lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.
Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je mera števila zaposlenih delavcev v razmerju glede na enega zaposlenega s polnim delovnim časom v enem letu. Primer: V knjižnici so zaposleni trije delavci: dva od njih za četrtino delovnega časa, eden pa za polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1).

6.1.1 Oblike zaposlitve knjižničnih delavcev: nacionalna knjižnica
6.1.2 Oblike zaposlitve knjižničnih delavcev: visokošolske knjižnice
6.1.3 Oblike zaposlitve knjižničnih delavcev: splošne knjižnice
6.2.1 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev (delavci/EPZ v rednem delovnem razmerju): nacionalna knjižnica

6.2.2 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev (delavci/EPZ v rednem delovnem razmerju): visokošolske knjižnice
6.2.3 Stopnja izobrazbe knjižničnih delavcev (delavci/EPZ v rednem delovnem razmerju): splošne knjižnice