SeM@FoRjev utrip: Medijska pismenost je kompetenca
Po lanskoletnem uspešno izvedenem posvetovanju z naslovom SeM@FoRjev utrip: Mladi bralec in digitalni mediji, smo se letos odločili za razširitev področja posvetovanja in tako organizirali in izvedli posvetovanje z naslovom SeM@FoRjev utrip: Medijska pismenost je kompetenca.
Tudi tokrat je bil dogodek izveden na spletni platformi Zoom.
Posvetovanje smo razdelili na tri sklope. Po uvodnem pozdravu Lavre Tinta, nove predsednice Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS je sledil prvi sklop predavanj.
Začeli smo s prispevkom Kaj je (internetna) medijska pismenost? Maja Vreča je že na našem lanskem posvetovanju poudarila razliko med digitalno pismenostjo, ki predstavlja znanje o uporabi digitalnih tehnologij, in internetno medijsko pismenostjo, pri kateri razumemo, kako deluje digitalna tehnologija, kako vpliva na nas in kako se lahko zaščitimo, da smo varni na internetu. S svojim predavanjem je postavila trdne temelje vsem nadaljnjim prispevkom. Maja Vreča je od leta 1995 zaposlena na Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (Arnes). Ves ta čas se ukvarja z uporabniki interneta in novih tehnologij. Dolgo je vodila oddelek za podporo uporabnikom, v zadnjih letih pa se je njen fokus preusmeril predvsem v širjenje znanj s področja varne rabe novih tehnologij. Je tudi dolgoletna sodelavka Centra za varnejši internet SAFE.SI. V okviru svojega dela pripravlja in vodi Arnesov odprti brezplačni spletni tečaj o varni rabi interneta in naprav za odrasle (MOST-V), ki se veliko posveča tematikam medijske pismenosti in razumevanja tehnologij. Pripravila je tudi spletni tečaj o varni rabi interneta (MOST-VO), ki je namenjen učencem druge in tretje triade OŠ. Maja Vreča je tudi članica delovne skupine, ki je pripravila Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Sledilo je predavanje z naslovom Raziskovanje medijske vzgoje in pismenosti, v katerem je prof. dr. Mateja Rek predstavila infrastrukturni program, ki ga vodi, Medijska pismenost. V okviru programa zbirajo podatke o stanju medijske pismenosti v Sloveniji in spremljajo dejavnike in trende medijske pismenosti v daljšem obdobju. Dr. Mateja Rek je avtorica številnih znanstvenih člankov s področja medijske vzgoje in pismenosti. Vodi tudi akademski modul Jean Monnet – Medijska pismenost za aktivno državljanstvo (MELI Modul), ki ga financira program Erasmus+ Evropske komisije.
Po odmoru je sledil drugi sklop predavanj. Prvi sta bili na vrsti Petra Mikeln in mag. Mateja Drnovšek Zvonar iz Osnovne šole Polje. Mateja je šolska knjižničarka in profesorica zgodovine, Petra pa profesorica angleščine. Dejavni sta v različnih projektih, v katere je vključena Osnovna šola Polje. Med drugim sta bili članici šolskih timov v mednarodnih projektih EUfolio in ATS 2020, ki sta potekala od 2012 do 2015 oz. od 2015 do 2018. Predstavili sta priročnik z naslovom Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem, dejavnosti njihove šole pri vključitvi v zgoraj omenjena projekta, še posebej na kakšen način so se lotili tematike kritičnega mišljenja, kako je pomembna interdisciplinarnost ter podali veliko idej za uporabo v praksi.
Dr. Sonja Merljak Zdovc je predstavila spletni časopis za otroke Časoris in njegove Lovce na lažne novice. V predstavitvi smo spoznali, kakšen je njegov namen ter kdo vse pripravlja prispevke. Na spletni strani se lahko prijavimo na prejemanje novic, časopis predstavimo tudi otrokom. Dr. Sonja Merljak Zdovc je ustanoviteljica in direktorica Zavoda Časoris ter odgovorna urednica mednarodno nagrajenega časopisa Časoris. Izvaja delavnice medijske pismenosti, literarnega novinarstva in kreativnega pisanja ter razvija orodja za krepitev medijske pismenosti in prepoznavanje dezinformacij. Do aprila 2017 je bila kot novinarka in urednica zaposlena pri časniku Delo. Je avtorica strokovne knjige Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic (2019) in več drugih knjig.
Po odmoru je sledila predstavitev projekta MiPi. Kot piše na njihovi spletni strani je MiPi »portal za promocijo medijske in informacijske pismenosti, s katerim želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) širšo javnost ozaveščati o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij.« Predstavila ga je Petra Zupančič, ki pri AKOSu deluje kot inšpektorica na področju nadzora nad avdiovizualnimi mediji. Na njihovi spletni strani se lahko prijavite tudi na prejemanje e-novic.
Nazadnje je sledila še predstavitev spletne strani Spletno oko, ki jo je predstavila Urša Valentič, koordinatorica projekta Spletno oko, zaposlena v Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Predstavila je, kako so organizirane prijavne točke in kako delujejo ter kakšen je njihov namen. Seznanila nas je z zakonodajo s področja posnetkov spolnih zlorab otrok. Predstavila je, kako poteka izsiljevanje z intimnimi posnetki, kakšni so ukrepi in nasveti ter pravno podlago. Ravno tako je razjasnila pojma seksting in spletni grooming. Pogledali smo si tudi pregled statističnih podatkov – število prijav, obravnavano kaznivo dejanje izdelave, posesti, prikazovanje in posedovanje pornografskega gradiva. Še posebej je opozorila na pomen prijave posnetkov spolnih zlorab otrok tako v lokalnem kot globalnem smislu in predstavila globalno statistiko in pregled področja.
Za konec nas je ponovno pozdravila predsednica sekcije, se zahvalila vsem sodelujočim, tako predavateljicam kot udeležencem, ter sporočila, da se ponovno vidimo naslednje leto na posvetovanju, in sicer v četrtek, 9. novembra 2023.